Slovenija
4740 ogledov

Velika sprememba v slovenskem morju

Slovensko morje A. Š.
Slovensko morje ima po skoraj 10 letih spet dobro kemijsko stanje.

Koncentracije organskih kositrovih spojin, ki so bile v preteklih letih prisotne predvsem zaradi uporabe v ladijskih premazih, so se namreč znižale pod okoljski standard kakovosti, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso), ki redno spremlja stanje morja.

"Zadnje analize iz leta 2017 kažejo na znatno izboljšanje stanja. Koncentracije so se po več letih slabega stanja znižale, tako da ima po zadnjih podatkih slovensko morje dobro kemijsko stanje. EU je namreč leta 2003 prepovedala uporabo organskih kositrovih spojin v sredstvih za zaščito ladij. Ker so te snovi slabo razgradljive in obstojne, predvsem v sedimentih in živih organizmih, še vedno predstavljajo grožnjo za morsko okolje," so poudarili.

Analize sicer vključujejo nekaj več kot 60 onesnaževal v vodi, sedimentu in organizmih. Gre za težke kovine, fitofarmacevtske pripravke, industrijske kemikalije, v zadnjem času tudi učinkovine zdravil. Te snovi imajo določene mejne vrednosti oz. okoljske standarde kakovosti, ki so strogi in varujejo tudi najbolj preproste morske organizme.

Zadnjih deset let so v morju ugotavljali prekomerno prisotnost organskih kositrovih spojin, ki so se najprej uporabljali kot sredstvo proti moljem. V 60. letih prejšnjega stoletja pa so jih začeli uporabljati za premaze plovil proti obraščanju z algami, saj so se izkazali za bolj učinkovite kot baker, ki se je uporabljal pred tem.

Pri uporabi premazov z organskimi kositrovimi spojinami je bil po pojasnilih Arsa podcenjen njihov vpliv na širše morsko okolje.

Katastrofalne posledice zelo nizkih koncentracij

Raziskave so namreč pokazale, da organske kositrove spojine lahko že v zelo nizkih koncentracijah (nekaj nanogramov na liter) povzroči razvoj moških spolnih organov pri samicah nekaterih morskih polžev. Te ugotovitve so se uporabile pri določitvi zelo strogega okoljskega standarda kakovosti, ki je izražen kot letna povprečna vrednost (0,0002 mikrograma na liter) in kot največja dovoljena koncentracija (0,0015 mikrograma na liter), so navedli.

Kot so še pojasnili na Arsu, je onesnaženje morja rezultat človeških aktivnosti, ki jih izvaja na morju, obali in v zaledju. Potencialni viri so promet, pristaniška dejavnost, komunalne in industrijske odpadne vode ter turizem. Onesnaževala pa v morje zanesejo tudi reke s kopnega.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 1
  • franc09 18:58 08.november 2018.

    Kaj pa ostale težke kovine, kot je živo srebro, oz. njegove usedline. Tržaški zaliv je po tej strani najbolj onesnažen zaliv na svetu in zato popolnoma neprimeren za ribolov in gojenje školjk. To pa je posledica večstoletnega delovanja rudnika živega ...prikaži več srebra Idrija. Tile naši od države in lobijev plačani anketarji delajo skupaj s to državo samo škodo. To je tako kot v Celju s Cinkarno. Cunje, ki se sušijo niso več rjave po pol ure na balkonu, pljuča pa še vedno fašejo ogromno manjših delcev.