Vlada bi pri inflaciji morala storiti več

Na okrogli mizi o inflaciji in konkurenčnosti na Gospodarski zbornici so se nekateri vodilni slovenski gospodarstveniki strinjali, da bi morala vlada za obvladovanje inflacije storiti več. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je poudaril, da je inflacija v prvi meri ekonomski in ne politični problem. Izrabljanje hrane in trgovcev za "kratkoročne politične interese" pa je po njegovem mnenju neodgovorno do trgovine in slovenskega gospodarstva, saj se bo nezaupanje iz trgovine preselilo tudi na živilsko-predelovalno industrijo in kmete.

Debeljak je dodal, da so razlogi za rast cen hrane zunanji, svoje pa je dodala tudi zamrznitev cen ob uvedbi evra. Lani so cene živil v Sloveniji res rasle hitreje kot v Evropi, če bi primerjali daljše obdobje, pa bi po Debeljakovem mnenju ugotovili, da so pri nas cene hrane kumulativno k inflaciji prispevale manj kot v polovici razvitih evropskih držav.

S tem se je strinjal tudi predsednik uprave Žita Iztok Bricl, ki je pojasnil, da so cene surovin na svetovnih trgih "podivjale". Pšenica se je podražila za 80 odstotkov, koruza za 60. Dejal je: "Slovenija je odvisna od uvoženih surovin in na tak način smo uvozili tudi inflacijo." Bricl pričakuje, da bodo cene hrane naraščale tudi v prihodnje.

Gospodarstveniki so se strinjali, da mora svoje k reševanju inflacije prispevati tudi država. Po Debeljakovem mnenju mora država sodelovati pri doseganju socialnega dogovora, brez katerega po njegovem mnenju inflacije ne bo mogoče zajeziti.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je dejal, da je v središču pozornosti slovenskih podjetij konkurenčnost. Na stroške vplivajo dražji energenti in surovine. Bobinac je poudaril, da se poleg vseh svetovnih trendov Slovenija letos srečuje tudi z inflacijo, ki prav tako lahko vpliva na konkurenčnost, in sicer predvsem z vidika pritiska na plače:  "Mislim, da bi morali znova pogledati fiskalno politiko, kje lahko razbremenimo gospodarstvo in damo del najbolj ogroženim."

Gospodarstveniki tudi o Kosovu
Slovenski gospodarstveniki pa so se ob razpravi o inflaciji in globalni konkurenčnosti dotaknili tudi položaja slovenskih podjetij na srbskem trgu. Bobinac je slovensko vlado pozval k modrosti in poudaril, da morebitno priznanje samostojnosti Kosova ni le politično, ampak tudi pomembno ekonomsko vprašanje.

Strinjal se je tudi Debeljak, ki je izrazil zaskrbljenost glede prihodnjega odnosa do slovenskih podjetij. Izrazil je upanje, da bo imela slovenska zunanja politika ob priznanju samostojnosti Kosova pred očmi tudi interese slovenskega gospodarstva. Kot je dejal, bo Slovenija svetu EU predsedovala šest mesecev, medtem ko bodo slovenska podjetja v Srbiji ostala dlje.