V nadaljevanju preberite:
- Ministrstva nimajo enotnih javno objavljenih pravilnikov o delu od doma; posamezni organi imajo lahko svoje interne akte.
- MVI ima Pravilnik o opravljanju dela na domu, vendar sam pravilnik ni javno objavljen.
- Vladne usmeritve iz leta 2022 podpirajo hibridno delo, vendar niso zavezujoče, zato lahko ministrstva določijo različne režime.
Zaposleni na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM), ki ga vodi Borut Rončević, od 1. septembra, razen redkih izjem, ne bodo mogli več delati od doma. Posebno odobritev za delo od doma bodo lahko prosili le zaposleni z zdravstvenimi težavami, ne pa več denimo matere samohranilke ali tisti, ki se vozijo od daleč. Doslej so zaposleni na MIZM od doma delali do tri dni v tednu.
Ministrstvo smo vprašali za razloge, ki so podlaga za ukinjanje te možnosti. Zanima nas tudi, ali je ministrstvo pred sprejetjem odločitve analiziralo učinkovitost zaposlenih pri delu od doma in ali je bila odločitev sprejeta na podlagi kakšne analize, evalvacije ali priporočil ministrstva za javno upravo. Na odgovore še čakamo.
Pravosodno ministrstvo iz desetih na osem dni
Ministrstvo za izobraževanje ni edino, kjer se delo od doma omejuje. Zaposleni na ministrstvu za pravosodje po navodilih ministra Mihaela Zupančiča bodo odslej od doma lahko delali osem dni na mesec, prej jim je bilo dovoljeno deset dni na mesec. Na ministrstvu so pri posameznih zaposlenih ugotovili, da so od doma delali večkrat, kot je bilo dogovorjeno z aneksi. Od 213 zaposlenih na ministrstvu jih je aneks, ki omogoča delo na domu, imelo 161. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, s posodobitvami skušajo zagotoviti učinkovitejšo organizacijo dela, boljše usklajevanje nalog med organizacijskimi enotami, nemoten pretok informacij ter ustrezno neposredno dostopnost zaposlenih.
Med in po epidemiji covida
Delo od doma je postalo aktualno v času epidemije covida, kasneje pa je vlada Roberta Goloba za delo od doma v državni upravi oblikovala smernice, po katerih naj bi zaposleni od doma delali največ tri dni. Z internimi akti so ministrstva oblikovala svoje pravilnike, ki so se od ministrstva do ministrstva razlikovali. Nekatera ministrstva so tako omogočala delo od doma le en dan v tednu, druga tri dni. Nekateri so onemogočali delo od doma ob ponedeljkih in petkih ter dan pred in po dopustu.
Pri Maljevcu od doma lahko delali vse dni
Na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga je vodil Simon Maljevac, so zaposleni lahko od doma delali vse dni. Na zdaj združenem ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Mateja Ribič, to možnost ukinjajo, zaposleni pa bodo odslej lahko od doma delali največ deset dni v mesecu, kar povprečno pomeni dva dni v tednu.
Matoz: Le v nujnih in utemeljenih primerih
Spremembe za zaposlene bodo tudi na združenem ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU), ki ga vodi Franci Matoz. Tam je zaposlenih največ ljudi. Pod okrilje MNZJU so se združila ministrstvo za notranje zadeve, javno upravo in digitalno preobrazbo, kjer so zaposleni lahko delali od doma do tri dni v tednu, pod novo roko Francija Matoza pa bodo zaposleni od doma lahko delali le v nujnih in utemeljenih primerih.
Spremembe bodo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport pod vodstvom Anžeta Logarja. Interni pravilnik preverjajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo. Na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Ignacija Fridl Jarc, zaposleni lahko delajo na domu en dan na teden, ki pa ne sme biti ponedeljek ali petek, na ministrstvu za zdravje delo od doma prepovedujejo ob ponedeljkih. Na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi Valentin Hajdinjak, je delo na daljavo omejeno na en dan v tednu, vendar ne tik pred dopustom ali po njem oziroma ob praznikih.
Partizani so pobijali otroke in ženske P rvi množični poboj: 17. maja 1942 so partizani (med njimi enote Šercerjevega bataljona) na Benkovem travniku v soteski Iške pri Ljubljani oz. Igu usmrtili 53 Romov, vključno z ženskami in otroki.Drugi pomori: V… ...prikaži večV letu 1942 so sledili še drugi pomori večjih skupin Romov (na primer na območju Horjula, Roženpelja in Mačkovca).