Za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije, ki ga
predlagajo poslanci SD, LDS, Zares, Lipe in DeSUS, vlada ne vidi upravičenih razlogov. Po mnenju
vlade njihovi argumenti ne držijo, saj navajajo, da državni zbor že več let ne more sprejeti
dokončne rešitve glede vprašanja ukinitve protikorupcijske komisije. Dokončno odločitev o tem
vprašanju je državni zbor sprejel že leta 2006, in sicer takrat, ko je sprejemal zakon o
nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, je zapisano v mnenju vlade.
Soglasje k programu dela agencije za raziskovalno dejavnost
Kot je po seji vlade poudaril državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo
Dušan Lesjak, so za letošnji program dela predvidena dodatna sredstva zlasti za
dodatne recenzije približno tristo programov, ki se jim konec leta izteče petletno obdobje
programskega financiranja. Obenem je treba v tem letu izvesti evalvacijo raziskovalnih programov za
naslednje programsko obdobje, je spomnil državni sekretar.
Po njegovi oceni je spodbudna tudi slika financiranja razvojne dejavnosti v Sloveniji, kjer
je razvidno okrepljeno vlaganje s strani gospodarstva. Poslovni sektor tako v to dejavnost vlaga
58,5 odstotka sredstev, kar po Lesjakovo pomeni, da
"se približujemo ciljem lizbonske strategije". Ta namreč predvideva, da bi dve tretjini
sredstev za raziskave in razvoj prispevalo gospodarstvo.
Predlog zakona o začasni prepovedi GSR je pomanjkljiv
|
|
Vlada RS je sprejela tudi mnenje o predlogu zakona o začasni prepovedi pridelave genetsko spremenjenih rastlin (GSR), ki ga je v DZ vložila skupina poslancev s prvopodpisano Cvetko Zalokar Oražem (Zares). Kot je ocenila, je predlog pomanjkljiv in nedorečen, saj ne opredeljuje, katere rastline se štejejo za genetsko spremenjene oziroma nespremenjene. Če bi bil zakon sprejet, bi bilo to v nasprotju s pravnim redom EU. |
Vlada je sklenila, da se spremeni in dopolni program financiranja državnega proračuna za leto 2008. Namesto izdaje petletne obveznice v višini ene milijarde evrov se preostala potrebna zadolžitev za financiranje proračuna izvede s kratkoročnim zadolževanjem. Sprememba programa financiranja je predlagana zaradi sprememb na finančnih trgih, ki narekujejo spremembe strukture instrumentov in dinamike zadolževanja ter spremembe transakcij upravljanja z državnim dolgom.
Vlada: V pokojninsko dobo štejejo tudi neplačani, a obračunani prispevki
Poslanka Lipe Barbara Žganjar Tavš je na vlado naslovila vprašanje, kdaj bo vlada v sodelovanju s pristojnimi resorji pristopila k uvedbi ustrezne evidence o vplačanih nadomestilih oz. prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter s tem zaščitila posameznike pred zlorabo ob neplačevanju prispevkov s strani delodajalcev.
Vlada v svojem odgovoru, ki ga je sprejela na današnji seji, poudarja, da je bila leta 2000 uzakonjena določba, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri tem je dodano, da se v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To torej pomeni, da se v pokojninsko dobo ne štejejo le tista obdobja zavarovanja, za katere delodajalec ni obračunal prispevkov zavarovanca, pojasnjuje vlada.
Ob tem vlada znova opozarja, da so delodajalci dolžni Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) enkrat na leto posredovati potrdilo o obračunanih in vplačanih prispevkih, kopijo potrdila pa morajo poslati tudi zavarovancem. Delodajalec, ki tega ne stori, se z denarno kaznijo kaznuje za prekršek. Če pa delavec ugotovi, da delodajalec zanj ne plačuje prispevkov, se lahko obrne na inšpektorat za delo, še opozarjajo na vladi.