Vlada je dnevni red seje razširila z obravnavo razmer v Srbiji po razglasitvi neodvisnosti Kosova. V tem okviru se je seznanila z nedeljskim napadom protestnikov na slovensko veleposlaništvo v Beogradu in ga ostro obsodila. Seznanila se je tudi z dejavnostmi zunanjega ministrstva in drugih slovenskih organov glede delovanja tega veleposlaništva in zunanjemu ministrstvu naložila, "da od srbskih oblasti zahteva povračilo vse nastale škode", je povedal Valentin Hajdinjak.

Vlada v Ljubljani tudi pričakuje, da bodo srbske oblasti "v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih v prihodnje naredile vse za zaščito slovenskega diplomatskega predstavništva, osebja in premoženja Republike Slovenije v Srbiji".

Vlada pričakuje, da bodo srbske oblasti storile vse potrebno za zaščito slovenskih državljanov in gospodarskih subjektov ter njihovega premoženja. Poleg tega zahteva, da se odkrijejo in kaznujejo storilci napadov na slovensko veleposlaništvo v Beogradu in na slovenska podjetja v Srbiji, je še povedal Hajdinjak. 

	Če je Srbija civilizirana država, kar še vedno verjamem, da je, potem bo že poskrbela, da bo vse v redu. Dimitrij Rupel, slovenski zunanji minister

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je za zurnal24.si povedal, da GZS priporoča, naj Slovenije ne bo med tistimi državami, ki bodo med prvimi priznale Kosovo. Dodal je, da je za zdaj še težko govoriti, kakšne bodo gospodarske posledice, če bo kmalu prišlo do priznanja.

Državni zbor naj bi sicer o priznanju Kosova odločal na ponedeljkovi seji.

Rupel: Izpolnili smo pričakovanja glede Kosova
Slovenija je od samega začetka dajala izjave, da ne bo priznala Kosova v prvem valu, je pred srečanjem trojke EU z Afganistanom dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel . "Prvi val je mimo," je dejal in izrazil mnenje, "da smo tista pričakovanja, ki so bila, tudi na srbski strani, navsezadnje izpolnili".

Glede tega, da je slovenska vlada danes sprejela predlog o priznanju Kosova, je minister sicer povedal, da je bil sprejet le predlog ter da bo parlament to zadevo zdaj vzel v svojo pristojnost in sprejel "odločitve, ki so potrebne".

V zvezi s srbskimi protesti proti razglasitvi neodvisnosti Kosova oziroma dejanji, ki bi morebiti bila uperjena proti Sloveniji, je Rupel med drugim izpostavil, da "imamo Srbijo še vedno za resno državo, ki bo zaščitila svoje državljane, tuje državljane, tuje premoženje".

Vlada je sicer po njegovih besedah sprejela tudi nekatera stališča v zvezi s tem – pozvali so kolege v Srbiji, da se morajo držati dunajske konvencije o diplomatskih odnosih oziroma da "se morajo ozirati na mednarodne standarde, če želijo postati člani Evropske unije, kar je seveda naše pričakovanje".

"Tako da nas ne bi smelo biti preveč strah. Če je Srbija civilizirana država, kar še vedno verjamem, da je, potem bo že poskrbela, da bo vse v redu," je povedal Rupel.

Člane OZP zanimali napadi v Srbiji in priznanje Kosova
Člani odbora DZ za zunanjo politiko so državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Andreja Štera na seji odbora večinoma spraševali o razmerah v Srbiji in napadih na slovensko imetje v Srbiji. Več opozicijskih poslancev je vlado pozvalo, naj preloži odločitev glede priznanja Kosova, ki jo je sicer ta medtem sprejela na današnji seji.

Po mnenju Branka Grimsa iz SDS je "Slovenija v tej zgodbi postala strelovod" zaradi neodgovornega ravnanja dela opozicije. © BOBO

Za preložitev te odločitve sta se med drugim zavzela poslanca SD Aurelio Juri in Zares Matej Lahovnik . Juri je izrazil dvom, da je v luči razgretih strasti v Srbiji, ki vrhunec dosegajo ravno danes, primerno, da slovenska vlada danes predlaga DZ, naj prizna Kosovo. Lahovnik pa je menil, da bi v primeru, da se vlada danes odloči za priznanje, poleg gospodarske škode nastal tudi vtis, da Slovenija v svojem ravnanju pristaja na pritiske od zunaj.

Predsednik OZP Jožef Jerovšek je pripomnil, da je poslancem že dal priložnost, da o tem razpravljajo na zaprti seji, zdaj pa je za takšne pobude, kot jih je dal Juri, že nekoliko pozno. Tudi Šter je menil, da bi morali poslanci tovrstne pripombe podati prej, saj je seja vlade potekala hkrati s sejo OZP. Sicer vlada po njegovih besedah poskuša upoštevati gospodarske in druge interese. Kot je dejal, pa trditev, da Slovenija kakorkoli hiti s priznanjem, ne sprejema.

Poslanca SDS Franca Pukšiča je zanimalo, ali ima slovenska vlada kakšna zagotovila Beograda, da se incidenti, kakršen je bil nedeljski vdor na slovensko veleposlaništvo v Beogradu, ne bodo ponavljali. Državni sekretar Šter je dejal, da je dogajanje v Srbiji popolnoma izven okvira tistega, kar velja v mednarodnih odnosih. "Na to smo srbske kolege večkrat opozorili na različnih ravneh," je dejal in dodal, da so poleg ustnih dobili tudi pisno zagotovilo, da bodo zagotovljeni pogoji za delovanje.

OZP: Predlog za referendum neprimeren

OZP je s 13 glasovi za in enim proti sprejel mnenje, da predlog SNS za razpis posvetovalnega referenduma o vstopu Hrvaške v EU ni primeren.

Trenutno je veleposlaništvo v Beogradu zaprto in dostop do njega ni mogoč, osebje veleposlaništva pa deluje na lokaciji, ki ni redna lokacija veleposlaništva, in z omejenimi komunikacijskimi sredstvi, da lahko pomaga slovenskim državljanom v Srbiji, je še pojasnil Šter.

Na vprašanje Janeza Drobniča (NSi), ali slovenska vlada razmišlja o tem, da bi zagotovila povračilo gospodarske škode, nastale v nedavnih dogodkih v Srbiji, pa je Šter dejal, da si bodo prizadevali za odškodnino za uničeno premoženje na veleposlaništvu, podjetjem pa lahko v primeru škode svetujejo le civilno tožbo.

Branko Grims (SDS) pa je menil, da je "Slovenija v tej zgodbi postala strelovod" zaradi neodgovornega ravnanja dela opozicije, ki je v javnost spustila "listo želja", kakršne so v diplomaciji sicer običajne. "Odgovornosti za posledice ne nosi ne vlada ne državni zbor, temveč tisti, ki so po nepotrebnem zaostrili odnose z našimi prijatelji na Balkanu," je menil Grims.