"Proračunski primanjkljaj si lahko privoščimo, ampak le do neke mere," meni premier Borut Pahor. © Nik Rovan

O podpori dopolnilom in rebalansu v celoti bodo poslanci odločali v četrtek.

Nova varčevanja
Vlada v novem predlogu proračuna varčuje pri materialnih stroških in plačah, več denarja pa namenja ministrstvom za gospodarstvo, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za delo, družino in socialne zadeve, trdi Pahor.

V SDS so prepričani, da so se po objavi napovedi o letošnjem štiriodstotnem krčenju gospodarstva razmere tako drastično spremenile, da ne more veljati noben del proračuna več. "Danes govorimo o pokojniku, ne pa o novorojencu," je Andrej Vizjak (SDS) ocenil rebalans proračuna. Zato bi poslanci morali obravnavo te točke prestaviti, vlada pa pripraviti ustrezna dopolnila.

Premalo časa za odloge
Finančni minister Franc Križanič je pojasnil, da kljub vse slabšim napovedim za Zahodno Evropo in tudi Slovenijo vlada ni mogla čakati s predložitvijo predloga rebalansa v DZ. Čeprav ta temelji na predhodnih napovedih, da bo gospodarska rast letos 0,6-odstotna, je po njegovih besedah treba zagotoviti denar za izvrševanje protikriznih ukrepov in zakonov, ki še niso vključeni v sedanji proračun.

Opozicija je vladi poleg neaktualnosti očitala, da bi lahko več privarčevali, ne pa računali predvsem na zadolževanje.

Predlagane številke

Za dobre 204 milijone evrov manjši prihodki (skupaj 8,78 milijarde evrov). Odhodki naj bi bili večji za nekaj več kot 804 milijone evrov (skupaj 9,92 milijarde evrov). Proračunski primanjkljaj naj bi se s predvidenih 125 milijonov evrov povečal na krepko milijardo evrov. To predstavlja 2,94 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in je tik pod maastrichtsko mejo treh odstotkov.

V ozadju že nov rebalans
Po besedah premierja že nastaja nov rebalans, ki bo upošteval dejansko zniževanje BDP. Pahor bistvenemu povečanju proračunskega primanjkljaja sicer ni naklonjen, a Slovenija brez tega verjetno s krizo ne bo mogla opraviti. "Mislim, da si proračunski primanjkljaj lahko privoščimo, ampak samo do neke mere," je dejal premier in vnovič pozval k odkritemu socialnemu dialogu pri iskanju rešitev.

Križanič krepko povečanje primanjkljaja pojasnjuje z besedami, da se je večina razvitih držav na trenutno finančno in gospodarsko krizo odzvala s primanjkljaji. Bilo bi precej nenavadno, če bi Slovenija poskušala v tem času izravnati proračun, meni Križanič.  Hkrati je dopustil možnost, da dolg zaradi izjemno slabih napovedi zraste na štiri ali pet odstotkov BDP. Vendar naj bi Slovenija to še zmogla poravnati po koncu krize.