Pričakujejo, da bo odškodninske zahtevke vložilo 100 tisoč od 150 tisoč upravičencev, to pa bi po
ocenah ministrstva
Lovra Šturma skupno znašalo 600 milijonov evrov. Gre za delovno gradivo, ki je po
pojasnilu ministrstva javnosti predstavljeno z namenom, da se začne javna razprava o tem vprašanju.
Odškodnino bo izplačevala Slovenska odškodninska družba, najvišji možni znesek izplačila pa je po
osnutku zakona omejen na 200 tisoč evrov.
Ni pomembno, kdo je škodo povzročil
Glede vprašanja višine povračila premoženjske vojne škode je v osnutku zakona predlagana
določena lestvica povračil, po kateri se vsote v jugoslovanskih dinarjih iz leta 1945 spremenijo v
evre, z uporabo faktorja, po katerem je sto jugoslovanskih dinarjev 2,609 evra. Pri tem besedilo
upošteva finančne zmožnosti Slovenije kot pravne in socialne države, je pojasnil minister. Po
predlagani ureditvi bodo o povračilu premoženjske vojne škode odločale upravne enote, za pravne
naslednike upravičencev pa sodišča.
Pod pojmom vojna škoda se štejejo vse vrste škode, povzročene na premičninah in
nepremičninah. Pri tem se upošteva škoda, ki jo je povzročila tako okupatorska kot tudi zavezniška
vojska in partizani, je pojasnil minister. Država bo povrnila tudi izpad dobička zaradi vojne.
Upravičenci do poplačila materialne vojne škode so v osnutku zakona vsi slovenski državljani,
ki so imeli leta 1945 jugoslovansko državljanstvo, in njihovi dediči. Odškodninske zahtevke pa
lahko vložijo tudi pravne osebe, ki so v tistem času poslovale na našem ozemlju.
|
Kot je še dejal minister Šturm, dokazovanje škode ne bo težko, saj je bila ta takrat zelo natančno popisana, zato bodo ta gradiva lahko uporabili v celoti. Možno pa bo uporabiti tudi sekundarno gradivo, kot so na primer zemljiške knjige, katastri in šolske kronike, je poudaril minister.
Sicer je ministrstvo za pravosodje vprašanju povračila premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne namenjalo pozornost ves čas mandata, je dejal Šturm. Preučevanja možnosti povračila pa se je ministrstvo intenzivno lotilo v drugi polovici leta 2007, ko so bile pripravljene prve teze zakonske ureditve, je povedal.
LDS in SD pozdravila zakon
"V PS LDS pozdravljamo, da je reševanje problematike povračila premoženjske škode iz časa druge svetovne vojne prišlo do vlade," so sporočili iz PS LDS in pojasnili, da so upali, da se bo to zgodilo, saj je bila obljuba dana že ob obravnavi zakona o zaključku vračanja podržavljenega premoženja. V PS LDS menijo, da je delovni osnutek predlaganega zakona, ki so ga prejeli danes, "dobra osnova za razpravo in končno odločitev". Predlagane zakonske odločbe bodo še temeljito preučili, "nesporno pa je, da je omenjeno problematiko treba čim prej urediti", so še zapisali.
Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč pa je dejal, da v SD pozdravljajo, da se je vlada lotila reševanja problema poprave premoženjskih krivic iz druge svetovne vojne. Kot je poudaril, pa bi bilo prav, da zakon pripravijo v sodelovanju z vsemi političnimi strankami in pristojnimi društvi. Zakon bi po Potrčevem mnenju morale s konsenzom sprejeti vse politične stranke ali pa vsaj večina. V SD si glede tega zakona ne želijo političnih tekem, saj se jim zdi zelo pomemben. Zato bodo na zasedanje državnega zbora v torek povabili tudi ministra Lovra Šturma in mu zastavili poslanska vprašanja "v tej smeri".
Zares in SNS proti
Osnutek zakona o poplačilu materialne škode iz časa druge svetovne vojne pa je po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča "grozljiva zadeva, ki spreobrača zgodovinska dejstva, kdo je v Sloveniji uničeval in rušil".
SLS za dodaten razmislek, SDS za zakon
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je povedal, da se je treba lotiti vračila odškodnin za materialno škodo, povzročeno v drugi svetovni vojni, zelo resno. Meni, da je to večji finančni zalogaj od zakona o denacionalizaciji, saj se je tam vračalo pretežno v naravi, tu pa gre za finančna sredstva, ki jih mora priskrbeti država. Kot je še dejal Presečnik, v SLS delovnega osnutka zakona še niso podrobno preučili. "To je ena izmed stvari, ki še niso rešene, vendar je problem ta, da so finančne posledice velike. Zato je treba besedilo obravnavati zelo resno, saj stvar ni tako preprosta," še meni Presečnik.