Vse je že plačal, zdaj bo moral, kot kaže, še enkrat

Mansardo družinske hiše je Simon prenavljal sam, da bi čim več prihranil, ko je prišel do talnega gretja, pa se je odločil, da delo prepusti strokovnjaku. Danes, več mesecev pozneje, je prepričan, da obrtnik dela ni opravil strokovno, a mu ta noče vrniti denarja. 

Lastnik je za izvedbo talnega gretja na približno 100 kvadratnih metrih najel eno od lokalnih podjetij. Dela so bila opravljena v dveh obiskih – 19. in 26. avgusta – skupaj so trajala približno pet ur.

Bralec

Ker sistem ob zaključku še ni bil priključen na dovod vode v kotlovnici, testiranje ni bilo izvedeno. Izvajalec naj bi po Simonovih besedah pojasnil, da teh priklopov ne opravlja, ter obljubil, da se vrne, ko bo sistem pripravljen za zagon.

Opozorila drugih izvajalcev

Ko je Simon kasneje urejal priklop v kotlovnici, sta si talno gretje ogledala še dva druga izvajalca. Oba sta ga opozorila, da izvedba ni kakovostna, ter svetovala, naj nepravilnosti uredi pred vlivanjem estriha, saj bodo kasnejši posegi bistveno dražji.

Ker sam nima strokovnega znanja, je poiskal še mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke.

Sodni izvedenec: "Izvedba ni kakovostna"

Izvedenec je po ogledu menda ustno ocenil, da izvedba ni ustrezna. Med drugim je opozoril na:

• sistemske plošče, ki niso položene po celotni površini,
• domnevno premajhno količino cevi in neenakomerno razporeditev,
• neustrezno globino cevi pri razdelilni omarici,
• cevi, položene preblizu skupaj in brez zaščite,
• eno cev, ki sploh ni bila priklopljena.

Pisnega izvedenskega mnenja Simon ni naročil, saj bi ga to stalo okoli 400 evrov, izvedenec pa mu je pojasnil, da mu takšno mnenje v praksi koristi predvsem v sodnem postopku – ta pa je lahko dolgotrajen in drag. Simon pravi, da mu je sodni izvedenec tožbo odsvetoval. 

Meseci dogovarjanj brez epiloga

Lastnik je najprej skušal spor rešiti sporazumno. Izvajalca je večkrat pozval na ogled in pripravil pisni predlog za mirno rešitev: vračilo celotnega plačila in odstranitev sistema na stroške izvajalca.

Bralec

Ko sta se vendarle sestala, je izvajalec po navedbah naročnika vztrajal, da želi videti uradno pisno izvedensko mnenje, šele nato naj bi presojal morebitne napake. Simon pa ni želel, da bi isti izvajalec ponovno posegal v objekt. To nam je v telefonskem pogovoru potrdil tudi izvajalec. Potrdil je, da je želel videti pisno mnenje sodnega izvedenca, ki bi jasno izpostavilo, katere napake so bile storjene, sam pa bi te napake odpravil. Dodal je, da v desetih letih, odkar posluje v Sloveniji, še ni imel nobene reklamacije, njegove stranke pa so bile zadovoljne. Poudaril pa je, da stranke zelo nerade plačajo za izvedeno delo, zato da si izmišljujejo različne stvari. Do sredine marca med izvajalcem in stranko konkretnega razpleta ni bilo.

Nejasna dokumentacija 

Simon sicer pravi, da na računu ni bilo razčlenitve materiala in storitev, temveč le skupna postavka, poimenovana "izvedba talnega gretja". Posredoval nam je tudi račun (hranimo ga v uredništvu), ki to potrjuje. Na njegovo zahtevo po specifikaciji je prejel fotografijo seznama materiala brez cen in brez jasne povezave z njegovim objektom.

Po javno dostopnih podatkih je bilo podjetje v poslovni register sicer vpisano 25. junija 2025, transakcijski račun pa odprt 2. julija 2025. Iz javnih evidenc je razvidno tudi, da je bil račun podjetja v istem obdobju dvakrat blokiran. Simon se danes sprašuje, ali je bila zahteva po gotovinskem plačilu drugega dela zneska povezana tudi s tem dejstvom.

Potrošniki pogosto brez učinkovite zaščite

Primer ni osamljen. V priljubljeni Facebook skupini Gradnja od temeljev do strehe uporabniki skoraj vsak teden poročajo o podobnih zgodbah: plačani visoki avansi, nedokončana ali slabo izvedena dela in dolgotrajni spori.

Težava je predvsem v tem, da:

• je za dokazovanje napak pogosto potrebno strokovno izvedensko mnenje,
• so sodni postopki dolgi in finančno zahtevni,
• majhni podjetniki lahko med postopkom zaprejo dejavnost ali postanejo insolventni,
• potrošniki nosijo dokazno breme in začetne stroške postopka.

Čeprav zakonodaja formalno omogoča uveljavljanje stvarnih napak in odškodninskih zahtevkov, je praksa za posameznika pogosto predraga in prezahtevna.

"Nisem hotel sodišča, želel sem le pošteno rešitev"

Simon pravi, da mu ni šlo za spor, temveč za korektno rešitev. "Če bi vedel, da bo tako, bi raje še enkrat plačal nekomu drugemu in imel mir. Zdaj pa sem v položaju, ko moram izbirati med dodatnimi stroški za izvedensko mnenje in tožbo ali pa požreti izgubo," pravi. Medtem estrih še vedno ni vgrajen. Vsaka odločitev pomeni nove stroške. 

Kaj pravi Tržni inšpektorat RS?

Na tržnem inšpektoratu so za Žurnal24 pojasnili, da so pristojni za nadzor nad spoštovanjem določb Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), ki ureja pravice potrošnikov pri ponujanju in izvajanju storitev.

Dodali so, da v primeru nepravilnosti pri opravljeni storitvi lahko potrošnik, ki je podjetje o tem obvestil, v roku dveh let od opravljene storitve:

• zahteva neodplačno odpravo nepravilnosti,
• zahteva ponovno izvedbo storitve,
• zahteva vračilo dela kupnine v sorazmerju z nepravilnostmi ali
• odstopi od pogodbe in zahteva vračilo celotnega plačanega zneska.

Če obstoj nepravilnosti ni sporen, mora podjetje zahtevi ugoditi čim prej, najpozneje pa v osmih dneh. Če pa je sporen, mora v istem roku podati pisni odgovor.

Predložitev mnenja izvedenca še ne pomeni odločitve v korist potrošnika

Na inšpektoratu so v odgovoru za naš medij še pojasnili, da v primeru neupravičene zavrnitve "lahko inšpektorat podjetju z odločbo odredi, da ugodi potrošnikovi zahtevi". Ob tem so dodali, da se pri zahtevkih za delno vračilo lahko ukrepa le, če je mogoče nedvoumno določiti ustrezen znesek – sicer o tem odloča sodišče.

Seveda pa je pomembno, da lahko inšpektorat v primeru spora ukrepa v korist potrošnika le, če ta predloži mnenje sodnega izvedenca ali če je nepravilnost drugače nedvoumno dokazana.

Ob tem so na tržnem inšpektoratu še poudarili, da se z izvedenskim mnenjem vedno seznani tudi podjetje, ki ima pravico do izjave. O tem, katera dejstva so dokazana, nato odloča inšpektor na podlagi celotnega postopka. "Sama predložitev mnenja zato še ne pomeni nujno odločitve v korist potrošnika," so opozorili v inšpektoratu. "Če spor med potrošnikom in podjetjem ostane nerešen, lahko o zadevi dokončno odloči le pristojno sodišče," so zaključili.

Iz tega sledi, da bralec brez uradnega mnenja sodnega izvedenca, ki ga bo sicer udarilo po žepu, ne bi mogel uveljavljati zahtevka za odpravo napak oziroma zahtevka za vračilo denarja.

dezurni@styria-media.si