Slovenija
106 ogledov

Vse več otrok, šole pokajo po šivih

Šola Profimedias
V šolskem letu 2010/11 je prvi razred na območju Ljubljane obiskovalo 2339 prvošolcev, v šolskem letu 2016/2017 pa jih obiskuje že 3098. Težave so zlasti v tistih šolah, kjer so se generacije dodatno povečale zaradi priseljevanja v nove soseske. Na nekaterih šolah naj bi zato otroke, ki ne spadajo v njihov okoliš, tudi zavračali.

V osnovno šolo zadnja leta vstopajo številčno močne generacije. Na območju Ljubljane v letošnjem šolskem letu prvi razred v javnih in treh zasebnih osnovnih šolah obiskuje 3098 učencev, v prihodnjem letu pa jih bo predvidoma še več.

" Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport bosta letos šest let dopolnila 3102 otroka na območju Ljubljane, te pa morajo starši na podlagi 44. člena Zakona o osnovni šoli vpisati v prvi razred osnovne šole," pojasnjujejo na Mestni občini Ljubljana. " Glede na obe številki v Ljubljani ne potrebujemo novih oddelkov, so pa potrebe različne po posameznih okoliših."

759 otrok več kot pred petimi leti

Število prvošolcev se je od šolskega leta 2010/11 do danes povečalo za 759 učencev prvega razreda. V šolskem letu 2010/11 je prvi razred obiskovalo 2339 prvošolcev, v šolskem letu 2016/2017 pa jih obiskuje že 3098.

Nekatere šole so, ne le zaradi vpisov številčno močnejših generacij, ampak tudi zaradi preseljevanja v nove soseske, npr. na Polju ali soseski Brdo, precej obremenjene. Iz tega razloga naj ponekod tudi ne bi sprejemali otrok iz drugih šolskih okolišev.

Na MOL kot ustanoviteljici osnovnih šol poudarjajo, da si prizadeva za enakomeren izkoristek šolskega prostora in čim bolj izenačene pogoje za vzgojno-izobraževalno delo za vse šolajoče se osnovnošolce v Ljubljani.

"Na Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL spremljamo demografska gibanja in na podlagi razpoložljivih podatkov skupaj s šolami sprejemamo najustreznejše rešitve in ukrepe ," pravijo pri MOL. " Med njih spadajo obnove obstoječih šol s potrebnimi razširitvami, notranje prerazporeditve in adaptacije prostorov ter preusmerjanje otrok na bližnje šole, ki še niso zapolnjene."

Vrtčevske prostore preurejajo v šolske

Dodajajo, da so v preteklih letih smo v Mestni občini Ljubljana neizkoriščene prostore osnovnih šol uporabili tudi za izvajanje programa predšolske vzgoje. " Na podlagi demografskih podatkov, ki napovedujejo povečan vpis otrok v osnovne šole, te prostore ponovno preurejamo in jih namenjamo osnovnošolskim otrokom ," pravijo pri MOL.

Med večjimi infastrukturnimi posegi v preteklosti so prizidki na šolah OŠ Kolezija, OŠ Koseze, OŠ Vide Pregarc ter OŠ Vižmarje Brod ter urejanje učilnic z manjšimi adaptacijami notranjih prostorov. " Tako smo vsako leto povečali število oddelkov v osnovnih šolah, kapacitete šol smo od leta 2008 (944 oddelkov) do letos (1.019 oddelkov) povečali kar za 75 oddelkov, " razlagajo pri MOL. V lanskem letu so prenovili in dogradili OŠ Zalog in zaključili prvo fazo protipotresne sanacije in delne prenove prostorov na OŠ Franca Rozmana Staneta, s čimer so pridobili tri nove učilnice. Na OŠ Miška Kranjca so obnovili centralno kuhinjo in pridobili novo učilnico s preureditvijo jedilnice, na OŠ Trnovo so obnovili jedilnico, na OŠ Nove Jarše so nove učilnice pridobili z notranjo reorganizacijo in preuredili hišniško stanovanje v knjižnico.

Ponovno poteka pouk v prenovljeni stari šoli Polje. " Poleg večjih posegov smo v nekaterih šolah z notranjimi adaptacijami pridobili dodatne učilnice in opremo zaradi povečanega vpisa otrok ter dodatne specialne učilnice," naštevajo pri MOL. Takšni posegi so bili opravljeni v OŠ Danile Kumar, OŠ Hinka Smrekarja, OŠ Kašelj, OŠ Livada, OŠ Martina Krpana, OŠ Milana Šuštaršiča, OŠ Miška Kranjca, OŠ Nove Jarše, OŠ Poljane, OŠ Polje, OŠ Prežihovega Voranca, OŠ Riharda Jakopiča, OŠ Sostro, OŠ Spodnja Šiška, OŠ Valentina Vodnika, OŠ Vič, OŠ Bežigrad in OŠ Vrhovci.

Načrtovane prenove v prihodnjem letu

Za prihodnje leto na področju osnovnega šolstva načrtujejo gradnjo nove večnamenske telovadnice ob OŠ Maksa Pečarja ter nove telovadnice OŠ Vižmarje Brod. "Nadaljevali bomo z izvedbami prenov objektov, " poudarjajo pri MOL in naštevajo celovito statično in energetsko sanacijo OŠ Franca Rozmana Staneta, razširitev jedilnice OŠ Sostro, rekonstrukcija in delna nadzidava OŠ Zadobrova, OŠ Vrhovci.

Koliko bo v prihodnjem letu prvošolcev sicer še ne morejo natančno napovedati, saj vpisni postopki še potekajo. " Podatke o številu otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prvi razred, oziroma podatke o zasedenosti osnovnih šoli lahko napovedali šele marca, bolj natančno pa konec junija, ko bodo izvedeni vsi vpisni postopki oziroma postopki o odložitvah šolanja ," poudarjajo pri MOL.

Leta 2011 se je v Sloveniji rodilo 21.947, leto prej pa 22.343. Stanje bo v prihodnjih letih podobno, demografski podatki kažejo, da se število prvošolcev v prihodnjih letih še ne bo bistveno spremenilo.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 6
  • praufo 17:19 01.marec 2017.

    ... "ni poanta v fizičnem delu" ... seveda ni, ampak nekaj je treba delat za preživetje in obstajajo tisti, ki se gredo velik globalen biznis, kjer omejitev ni več in na drugi strani potrošniki, ki se jih rabi le zato, ...prikaži več da gledajo reklame in da trošijo (dokler imajo peneze), ko pa postanejo neuporabni reveži, so pa nezanimivi ... industrijske robote dela nekaj podjetij v svetovnem merilu, pa najbrž nimajo na miljone zaposelnih, medtem ko robot dela noč in dan in roboti bodo lahko nadomestili milijone ... kar se pa tiče države in njene vizije, je pa strel v prazno, vsaj kar se naše tiče, davki in prispevki gredo za plače javne uprave, ki dela kar dela

  • Ferluci 17:03 01.marec 2017.

    Če šole pokajo po šivih, jih bo pač treba zašiti in bo problem rešen. Še dobro, da niso zidane. Sicer pa ta prispodoba 'o pokanju po šivih' je že kar malo butasta.

  • Ferluci 16:56 01.marec 2017.

    Pa saj ni več poanta v fizičnem delu. Nekdo mora tudi delati robote, drugi spet prodajajo preko spleta, krajši delovnik naredi svoje ... Takšne stvari mora reševati država s svojo vizijo (ki je nima) in strategijo, kako do tega priti ...prikaži večti (ki nima pojma in o tem ne razmišlja). Zato navsezadnje tudi plačujemo davke in prispevke.