Tako predsednik vlade Borut Pahor odgovarja na vprašanje, ali je Gregor Golobič nezamenljiv. Dodaja pa: "Laž ni vrednota nikogar izmed nas."
Janez Janša se je v soboto poročil. Ali tudi vi kaj razmišljate o poroki?
Vsak ima svoj življenjski slog. Vsak išče srečo na svoj način. Janši in soprogi
želim vse najboljše.
O meji na Jadranu se boste poslej pogovarjali z Jadranko (Kosor, op. n.). Ali pričakujete
spremembe v politiki s hrvaške strani?
Spremembe v hrvaški vladi so notranjepolitična
stvar sosednje države. Želim pa si, da bi obe državi nadaljevali pogovore o rešitvi zapleta in jih
tudi uspešno in srečno pripeljali do konca, tako da bi se pogajanja med Hrvaško in Evropsko unijo
nadaljevala. Kot veste, je bil problem v vnosu prejudicev o meji v dokumente, ki jih je hrvaška
vlada poslala Evropski komisiji. Slovenija se mora na to odzvati. Pred časom, se mi zdi, smo bili
zelo blizu rešitve.
Kaj pričakujete prej: umik hrvaških dokumentov s prejudici ali rešeno mejno
vprašanje?
Razlog za zadržke Slovenije so bili sicer
prejudici v hrvaški dokumentaciji. Ko pa se je pojavila zamisel evropskega komisarja Rehna, da bi
poskušali rešiti tudi mejno vprašanje, smo to sprejeli. Zdi se nam, da bi po 18 letih morda s
posredovanjem tretjega lažje prišli do rešitve. In dejansko smo prišli najdlje, potem ko sta
poskušala to vprašanje urediti bivša premierja Drnovšek in Račan. Ob politični volji na obeh
straneh je problem rešljiv.
Mislim, da je treba v tej situaciji ohraniti
preudarnost in jasnost ciljev. Slovenija ne želi ničesar, kar je hrvaškega, in Hrvaška ne želi
ničesar, kar je slovenskega. Zato se mi zdi zelo pomembno izhodišče to, kar smo dosegli v zadnjih
letih, bodisi blejsko izjavo bodisi zelo pomembno določbo v Rehnovem predlogu glede tako
imenovanega odločilnega datuma, 25. 6. 1991. To naj bi bil tisti datum, ki naj bi določal mejo med
državama, na dan, ko sta državi postali samostojni. To je dejstvo, da nič, kar je bilo storjeno po
tem datumu, ne more prejudicirati dokončnih rešitev.
Ali se bojite, da bi prišlo poleti do incidentov na Jadranu zaradi zaostrenih
odnosov?
S svojimi izjavami in dejanji sem poskušal storiti
vse, da se to ne bi zgodilo, in ne vidim razlogov, da bi se. Mislim, da je treba ohraniti problem,
ki je politične narave, na ravni politike in pustiti ljudi, bodisi Hrvate, ki prihajajo na obisk in
dopust v Slovenijo, bodisi Slovence, ki gredo radi na obisk in počitnice na Hrvaško, da uživajo
svoj dopust in da jih politično reševanje problemov pri tem ne moti.
Večkrat ste na tiskovnih konferencah povedali, da se s Sanaderjem slišita po potrebi. Ali
vas je obvestil o svojem odstopu prej kot javnost?
(premolk) Ne, ni. Vendar vas bi prosil, da
vprašanja, ki zadevajo najino osebno korespondenco, ostanejo najina osebna korespondenca.
|
|
© Nik Rovan |
V torek bo potekala druga konferenca razvojnega
dialoga. Kot veste, je to neki nov instrument javnega dialoga o ključnih zadevah slovenske
sedanjosti in prihodnosti. Na svoji inavguraciji sem ta instrument predlagal, ker sem ocenil, da so
nekatere zadeve, o katerih je treba spregovoriti za okroglo mizo s predstavniki sindikatov,
delodajalcev, nevladnih organizacij, starejših in mladih, univerz. Na sestanek bodo vabljeni tudi
predstavniki opozicijskih strank. Na to vprašanje vam tako odgovarjam zato, ker je bilo glede
pokojninske reforme, ki jo omenjate, dovolj samo to, da je eden od ministrov na tiskovni konferenci
omenil potrebo po modernizaciji pokojninskega sistema. Takoj ko je bil vprašan, ali se bomo
odločili za zvišanje starostne stopnje, in ko ni dal odgovora, je bilo razumljeno, da to tudi
pomeni zvišanje te stopnje.
Ta konferenca želi sogovornike vprašati, ali
razumejo tako kot vlada potrebo po tem, da obstaja toliko moči v družbi, da bi šli tudi v
strukturne prilagoditve. Ko je kriza potrkala na vrata, se je pokazalo, da Slovenija pravzaprav kot
majhna in odprta ekonomija ni pripravljena na take šoke. Treba je, verjetno v najtežjem času,
opraviti strukturne prilagoditve. Ena od teh prilagoditev bo tudi modernizacija pokojninskega
sistema. Toda to vprašanje je treba odpreti tako, da takojšen zadržek socialnih partnerjev, ki je
seveda lahko pričakovan, ne bi ustavil tega procesa. Gre torej za to, da pred poletnimi počitnicami
v javnem dialogu odpremo vrsto vprašanj in pokažemo smer razmišljanja vlade in potem izkoristimo
tudi čas počitnic tako za delo vlade na posameznih projektih kot za javno razpravo o tem, ali bomo
kot družba dovolj močni, da v najzahtevnejšem času te strukturne prilagoditve opravimo. Zavedam se,
da je to politično izjemno nepopularno, vendar je potrebno.
Ali ni pravzaprav drugače, namreč da ta vlada poskuša biti popularna in ne vztraja pri
nekaterih stališčih, tako kot niso bivše vlade, in da imamo zaradi tega strukturne težave? Mar ne
bi bilo bolje vztrajati na trdnih stališčih in socialne partnerje pripeljati pred dejstva, ki jih
kažejo številke?
Ko smo konec novembra prevzeli odgovornost za
vodenje vlade, se je že decembra kazalo, da je v zadnjem četrtletju prejšnjega leta negativna
gospodarska rast precejšnja. Spomnite se, da so bile napovedi konec lanskega leta že črnoglede,
vendar daleč od tako kritičnih, ki smo jih spremljali v prvem četrtletju tega leta, ko se je
gospodarska dejavnost na svetovni ravni najbolj skrčila po drugi svetovni vojni. Številna podjetja
so se pri nas znašla v težavah. Decembra, ko smo prevzeli odgovornost, zavedanja, da bo kriza tako
globoka in tako dolga, ni bilo.
Ampak ste takrat omenjali tudi, da bodo morda že spomladi demonstracije. Pa jih ni
bilo.
Zavedal sem se, da so potrebni ukrepi, verjetno
ostrejši, kot bi jih pričakovali sicer, vendar pa takrat neke zavesti, da bo ta kriza res tako
velika in globoka, ni bilo. Spomnim se, da sem nekaj dni po tem, ko sem bil imenovan za predsednika
vlade in je še nisem sestavil, opravil pogovor s pogajalsko skupino sindikatov v javnem sektorju.
Povsem pričakovano je sindikate zanimalo moje stališče glede uveljavitve pogodbe, ki so jo sklenili
v prvi polovici leta 2008 glede usklajevanja plač v javnem sektorju. Takrat sem dejal, da si želim,
da bi, opozarjajoč na prihajajočo gospodarsko negotovost, dosegli spremembe te kolektivne pogodbe s
socialnim dialogom. V prvi polovici letošnjega leta nam je uspelo zmanjšati dinamiko rasti plač v
javnem sektorju. Tisto, kar danes ostaja strukturni problem, je po mojem razmerje plač, zlasti
odstopanje dinamike rasti plač v javnem sektorju, ta je nekaj čez šestodstotna, od rasti plač v
realnem sektorju, ki je v bistvu ničelna. To prav gotovo odpira vprašanje, kako se bomo s sindikati
javnega sektorja pogovarjali v drugi polovici tega leta. To je izredno občutljivo vprašanje, zlasti
zato, ker imamo na eni strani plače v realnem sektorju, ki so, kot rečeno, glede dinamike na
ničelni stopnji in kjer se izgubljajo delovna mesta, in državno administracijo, kjer je delovno
mesto relativno varno. To bo dialog, ki bo terjal zelo veliko pogajalske discipline in
pripravljenosti na obeh straneh, da pridemo do dobrega dogovora.
Govorili ste o vladnem kadrovskem načrtu. Pobegli posnetek z zadnje seje vlade priča o zelo
ostri polemiki. Je med ministri LDS in Zaresa vedno tako vroče?
Meni pravzaprav ni nič nerodno, če ljudje slišijo,
kako poteka seja vlade. Če slišijo, da se tukaj krešejo mnenja in da se povsem odkrito govori o
razlikah med ministri glede določenih vprašanj. Kot predsednik vlade tak dialog spodbujam že od
prve seje in ga tudi bom. Na drugi strani bi obstajala alternativa v tem, da se oglasi poročevalec
kot minister/ministrica, pove svoj predlog, da se drugi v te predloge ne vtikajo in da se ti
sprejmejo. Od prvega dne zagovarjam stališče, da se morajo vsi, kolikor želijo in se to dotika
njihovih resorjev, opredeljevati. Pri tem vprašanju, ki je bilo izpostavljeno v kadrovskem načrtu,
se je na koncu pokazalo, da imata ministrica Krebsova in minister za pravosodje različne številke,
kar je glede na vse tudi povsem mogoče. Do naslednje seje vlade se bo to vprašanje uredilo in
domnevam, da bo naslednja seja vlade prinesla tudi ta sklep.
Mi vas redko vidimo vznemirjenega, ampak menda vas je laž prometnega ministra Vlačiča kar
vrgla s tira. Gre za vožnjo po odstavnem pasu z modrimi lučmi.
(premolk) V politiki sem 20 let. Vem, da ljudi
vznemirja vse, kar razumejo kot privilegij, ugodje. Če boste vprašali moje sodelavce, boste
zanesljivo dobili informacijo, da poskušamo biti skrajno obzirni, zavedajoč se tega, da so ljudje
občutljivi, posebej v tem času. Najprej, vožnja z lučmi ni bila v skladu s predpisi in zdaj se to
ureja in bo končno tudi urejeno. Drugič, zdelo se mi je, da bi se takrat lahko ta časovna stiska
odpravila tudi drugače. Treba je biti pazljiv pri tem, kako se ministri in jaz vedemo, da ljudje ne
bi imeli napačnega občutka. To delo je privilegij, saj imate moč, da odločate. O tem ni dvoma. A to
je tudi odgovornost.
Ministru Miklavčiču naj bi grozila kazenska ovadba, Golobič je razmišljal o odstopu, prav
tako Lahovnik in še nekateri ministri. Ste pričakovali, da se bo samo v pol leta ozračje v vladi
tako segrelo?
Da, to sem pričakoval od vsega začetka. Da bodo
ljudje razmišljali o tem, da ob vsem delu, odgovornosti in kritikah, ki so jih zaradi dela deležni,
ne najdejo osebnega zadovoljstva ob vsem trudu. Prej ali slej pri kom pride tudi do take misli.
Pričakoval sem, da bo delo izjemno zahtevno, ne pričakujem pa, da bodo ministri brez temeljitega
razloga odšli.
Kritiki vam očitajo, da je zaradi Golobiča in Vlačiča, ki sta jo odnesla brez sankcij, tudi
vam laž postala vrednota. Kako jim odgovarjate?
(premolk) Laž zame ni bila in nikoli ne bo
vrednota. Presoditi moram vse okoliščine in se na koncu odločiti. In na koncu se je izkazalo, da v
veliki meri plačujem račune za te odločitve in s tem sem se tudi sprijaznil. Sem predsednik vlade,
moja odgovornost je objektivna in jo moram sprejeti nase. Take stvari se zgodijo in potem mora
nekdo, ki je objektivno odgovoren, presoditi, za kaj gre, kakšno odločitev bo na koncu sprejel in z
njo živel.
Občutek je, da želite povedati, da laž ni vaša vrednota, morate pa zaradi okoliščin in
drugih razlogov živeti z njo.
Ne, laž ni vrednota nikogar izmed nas. Marsikdaj
tudi jaz o sebi preberem stvari, ki niso točne. Lahko bi jih ocenil za laž, pa jih ne. To razumem
kot svobodo javnosti, da izreče o meni stvari, ki niso točne. Temu rečem svoboda in grem naprej,
ker se mi zdi, da moram kot predsednik vlade ločiti med tistim, kar je odločilno, in tistim, kar
ni. Mogoče prizadene, ampak to spada k položaju, ki ga opravljam, in moram s tem preživeti.
Se vam zdi to primerljivo?
Ne razumite mojega odgovora tako, da je
odgovornost nekega medija enaka odgovornosti javne funkcije. To je popolnoma jasno. Ker govorimo o
stvareh, ki niso točne, sem samo želel reči, da tudi o sebi marsikdaj preberem kaj, kar ni res in
me prizadene.
Kako je mogoče, da je župan Tasič po več kot sto dneh še vedno na dveh stolčkih, tudi kot
direktor Slovenskih železnic (SŽ)?
Razumel sem, da je Tasič sprejel novo dolžnost
zavedajoč se, da bo zavoljo tega pustil tisto, iz katere prihaja. Ves čas je bilo tako tudi
dogovorjeno. Kot veste, je formalno storil tudi vse nujne postopke, da bi občinski svet ugotovil,
da ne opravlja več županske funkcije. Občinski svet se je odločil drugače in v njihove odločitve se
jaz ne smem vmešavati. Lahko pa se kot predsednik vlade vmešavam v dejstvo, da nekdo na tako
pomembnem položaju, kot je direktor Slovenskih železnic, ne more opravljati še županske
funkcije.
|
|
© Nik Rovan |
O tem sem govoril z resornim ministrom in tudi s
Tasičem osebno. Pogovarjala sva se zelo odkrito. Ker sva se o tem strinjala že pred mesecem dni, ni
bilo težko vnovič ugotoviti, da dveh takih funkcij ni mogoče opravljati. Pričakujem, da bo nadzorni
svet SŽ zdaj odločil, kako naprej. Slovenske železnice so zelo kompleksen sistem, ki ima svoje
težave, ima tudi svoje priložnosti. Želimo si, da bi izkoristili ta mandat za eno od pomembnejših
infrastrukturnih odločitev. To je modernizacija celotne železniške logistike. V tem okviru si
prizadevamo dobiti strateškega partnerja. Že v prejšnjem mandatu so bili pogovori z nemškim
partnerjem in ti pogovori se za zdaj neformalno nadaljujejo naprej. Ko končamo gradnjo avtocestnega
križa, gremo v modernizacijo železnic; tudi zato, da bi tovorni promet s cest preusmerili na
železnico. Luki Koper bi odprli okno na kopno, na železnicah bi lahko z logističnimi centri tovoru
dali dodatno vrednost. Gre tudi za rešitev ekološkega vprašanja. Vse to so zamisli, ki so zelo
aktivno v presoji pri tistih, ki se s tem ukvarjajo. Na vrhu te piramide odgovornosti mora biti
oseba, ki se bo predala samo temu poslu.
Ste preverjali pri tem, ali dobi Tasič kakšno odpravnino oziroma kolikšno glede na to, da
je bil na tem mestu samo nekaj mesecev?
Ne. To je v pristojnosti nadzornega sveta, ki bo
ta problem rešil čim prej.
Marko Jaklič je odstopil z mesta prvega nadzornika Hita, ker člani niso bili pripravljeni
upoštevati visokih načel, ki jih želite vpeljati tudi vi. Ali je to tudi vaš poraz?
Prav gotovo nisem bil zadovoljen, ko sem to
izvedel. Bil je imenovan, ker je strokovnjak, z njim sodelujem tudi v gospodarskem in strateškem
svetu, ga visoko cenim. Videli ste, da smo imeli v zadnjem mesecu neko obdobje, ko so velika
podjetja tudi v delni ali pretežni državni lasti zaradi poslovnih ali drugih okoliščin prišla v
položaj, ko so se odločala za spremembo uprav. Od vsega začetka poznate moj trud, da bi uvedli neke
nove koncepte kadrovske politike. Deloma smo uspešni, deloma ne. Tudi zato so mi pogovori z
generalnim sekretarjem OECD in naše približevanje tej organizaciji tako zelo pomembni, ker se
ukvarjajo tudi s tem vprašanjem. Še vedno mislim, da smo s Kasom naredili velik korak naprej. V
javnosti se mogoče to manj vidi, vendar Kas predstavlja filter, ki močno filtrira poskuse raznih
vplivov na to, kdo ne bo v nadzornih svetih v družbah, kjer vlada imenuje svoje predstavnike. Neka
nova praksa se mogoče le prebija, sicer ne brez porazov, ampak upamo, da bo sčasoma pokazala svojo
koristno naravo.
Tu
verjetno
ne gre samo za vprašanje poraza ali zmage, ampak tudi zmede, ki se ustvarja v javnosti. Na
eni strani imamo Kas, na drugi strani pa vi večkrat poveste, da ste presenečeni nad kakšno
odločitvijo nadzornega sveta. Ali ni to logično glede na to, da imamo Kas kot
filter?
Kas samo predlaga vladi kandidate, za katere meni,
da ustrezajo akreditacijskim pogojem. Odgovornost za dokončno izbiro je na vladi, ampak Kas je v
veliki meri upoštevan. Nekatere koncepte v kadrovski politiki bo treba še dograditi. Ta pravila
morajo biti še bolj transparentna. Tudi jaz kot predsednik vlade ne morem 20 minut pred 22. uro
zvedeti, da je v enem od pomembnih državnih podjetij prišlo do sprememb. Morda je ta sprememba
dobra in prav mogoče je, da so se nadzorniki odločili dobro in da bo novi predsednik uprave
izpolnil pričakovanja. Hočem povedati, da se znajdemo na točki, kjer na eni strani javnost
pričakuje, da bo vlada prek nadzornikov v družbah, ki so v pretežni državni lasti, peljala neko
politiko, na drugi strani pa javnost upravičeno pričakuje, da politika tega ne bo storila, ker za
to imenuje svoje nadzornike. Ta pravila in odgovornosti se bodo še izkristalizirali.
Ali ni problem drugje? Nenehno ponavljate, da so nadzorniki odškodninsko odgovorni. Ali
poznate kakšen primer v Sloveniji, da je nadzornik odškodninsko odgovarjal?
Pravnomočno še nihče.
Ste
že
razmišljali o tem, da bi vlada sprožila postopek proti kakemu nadzorniku?
To odgovornost imajo resorni ministri. Ko se bo to
zgodilo, boste tako kot vsi drugi to izvedeli. Prav gotovo se o tem razmišlja. Vendar se postavlja
vprašanje, kdo bo želel prevzeti to odgovornost, če nižamo sejnine in nagrade. To je relevantno
vprašanje. Poglejmo uprave pomembnih družb, ki so v težavah. V težavah so tudi njihove partnerice v
primerljivih državah. Verjetno bi si na vrhu želeli nekoga, ki bi bil sposoben po strokovni presoji
rešiti problem, vendar za to delo pričakuje, da bo ustrezno nagrajen. Zlasti če imamo v mislih
morda kakšnega tujca. Težko bomo prišli do takih rešitev ob takih plačah, kot so zdaj. Ena od
odločitev vlade je bil tudi poseg v ta razmerja. Ni bil brez prask, a se mi kljub temu zdi prav, da
smo ga sprejeli.
Ali tukaj vlada
ne koplje
sama sebi jame? Drug primer: v tem trenutku se govori o programiranem stečaju Mure, ki bi
lahko zagotovil čim več delovnih mest. Na drugi strani je vlada sprejela maksimalno nagrado za
stečajne upravitelje 50 tisoč evrov.
To je omejitev zaradi danih okoliščin. Vprašanje
je, kako postaviti neke nagrade ali plače za opravljeno delo v neka sprejemljiva razmerja. Na eni
strani pričakujete, da bo prišel na čelo tako zahtevnega projekta, kot je Mura, nekdo, ki bo
pričakoval, da bo za vloženo delo tudi primerno plačan. Na drugi strani pa vlada s pravilnikom, ki
ga bo sprejel pravosodni minister, postavlja omejitve. Morate razumeti tudi to, da se recimo bivši
zaposleni v IUV sprašujejo, kako je mogoče, da se jim dogaja agonija ob tem, ko stečajni upravitelj
dobi nagrado, ki je po njihovem mnenju nespremenljiva. Vse to mora vlada tehtati in iskati prava
razmerja.
Verjetno gre tudi za dva različna primera: v Muri se išče načine, da podjetje preživi. To
je drugačna situacija za stečajnega upravitelja kot v primeru IUV.
Zagotovo. Z Muro se gospodarski minister in
njegova ekipa ukvarjata že zelo dolgo. Tudi jaz osebno sem na sestankih prisoten, pogovarjam se,
ker me najprej in predvsem skrbi usoda več kot tri tisoč zaposlenih v Muri. To so ljudje, ki že
zdaj dobivajo zelo nizek dohodek, in pred njimi je negotova prihodnost, pri čemer vemo, da je Mura
veliko tekstilno podjetje v mednarodnem okolju. Želimo si, zato imam jutri (s premierjem smo se
pogovarjali v nedeljo, op. a.) tudi sestanek, da bi ob presojah, kaj je dobro v tem trenutku glede
Mure, hkrati imeli posebno delovno skupino, ki bi se ukvarjala z razvojnimi priložnostmi Pomurja
kot celotne regije. Tudi z vladnega vidika je treba dati možnosti, da se odprejo nova delovna
mesta, če želimo, da ne bi jemali Mure samo kot socialni problem.
Boste letos obiskali Pivo in cvetje? Lani ste rekli, da greste vsako leto.
Če bo mogoče, ja. So prireditve, ki jih v
različnih funkcijah obiskujem vsako leto, če je le mogoče. V soboto sem bil pri Najevski lipi, če
je mogoče, grem rad na Koroško, z veseljem grem na Lent. So prireditve, kamor, če je mogoče, grem
in se pogovorim z ljudmi. Kot predsednik vlade pogrešam več stika z ljudmi. Moj obisk pri Najevski
lipi in Lentu je ob vseh pohvalah in kritikah deloval zelo spodbudno in pogrešam to. Čas tega zdaj
ne dovoljuje.
Boste šli v Muro med delavce?
Takrat, ko bom prišel z rešitvijo. Z moje strani
bi bilo neodgovorno, če bi šel samo zato, da pokažem neko skrb. Za predsednika vlade je skrb
premalo. Kot veste, sem se s sindikati srečal in se z njimi odkrito pogovarjal. Poskušali smo si
natočiti čistega vina. Ni problem strah pred nezadovoljstvom ljudi, ampak je tukaj problem
odgovornosti, da se njihovi problemi rešijo.
|
|
© Nik Rovan |
(premolk) Golobič je minister za znanost in
predsednik koalicijske stranke. Oba sva poudarjala pomen samoomejitve politike. Tukaj smo naredili
več, kot smo znali prikazati javnosti in kot se morda vidi na prvi pogled. To vam dokazujejo tudi
kritike iz moje lastne stranke. Na to sem pošteno opozarjal stranko na konferenci pred volitvami,
ampak je bilo to preslišano. Namreč, da bom tarča kritik, ko se bom poskušal držati osnovne smeri.
Ne bojim se, da bi Golobič postal premočan kadrovik, prav tako se tega ne bojim za katerega od
drugih ministrov.
Glede na to, da niste zahtevali njegovega odstopa … ali je nezamenljiv?
Vsi smo zamenljivi.
Slišati je, da sta bila z Lahovnikom dogovorjena, da tudi če Zares odide iz koalicije, on
ostane minister.
Ne. Take vrste pogovorov in dogovorov ni bilo, ker
nisem razmišljal, da bi stranka zapustila koalicijo. To se lahko zgodi, vendar pa v tistem času z
ministri nisem govoril o tem, kaj bodo storili, ampak kaj bodo poskušali rešiti. Poznate ozadje
problemov, ki so bili in se vlečejo še iz prejšnjega mandata: menedžerski odkupi in servisiranje
kreditov. To vprašanje poskušamo rešiti s pravnimi odgovori in sploh ni preprosto, če ne želimo
narediti gospodarske škode in hkrati obdržati pravno državo: od zakona o javnih financah do
jamstvene sheme.
Ta zgodba z Lahovnikom ni bila povezana s tem, ampak z zgodbo okoli afere Ultra.
Verjetno mi boste pustili pravico, da se z
ministri pogovarjam diskretno. Kar vam želim zagotoviti, je, da v mojem razmišljanju ni to, kar
poskuša to vprašanje zastaviti kot problem: ali bo na vsak način vlada obstala ali ne.
Razmišljate o razširitvi koalicije s stranko SLS. Sta se z Žerjavom o tem že
pogovarjala?
Ne.
Kakšne so razmere v SD? Slišati je, da si fantje nagajajo med sabo. Kdo vam je najljubši:
Vlačič, Jeretič, Jauševec?
Socialni demokrati so lansko jesen prvič v
zgodovini postali največja stranka. Tega se je treba šele navaditi (smeh). To povem zelo
odkritosrčno. Gre za možnost, da se izpolnijo neka pričakovanja, ki so jih nekateri gojili, pa jih
ne moremo kar izpolniti, če hočemo držati besedo, ki smo jo dali. Pri tem nikogar ničesar ne
obtožujem. Imajo pa drugi pravico obtoževati mene.
Če ste voditelj stranke ali pa predsednik vlade,
morate to sprejeti. Do neke mere kritike na svoj račun razumem, do neke mere jih pa ne sprejemam.
Ne morem pristati na to, da bo stranka zahtevala delež v nadzornih svetih, ker smo zmagali na
volitvah. To je zame popolnoma nesprejemljivo. Če boste pogledati sestavo nadzornih svetov po
imenovanju … Nisem je gledal z zornega kota, v kateri stranki je kdo. Ampak ko me zdaj to
sprašujete … Bil bi zelo presenečen, če bi tam srečal veliko naših članov. Če so, so tam zato, ker
jih je Kas ali pa resorni minister spoznal kot sposobne.
Mene ne moti, če so v nadzornih svetih v upravah
družb ljudje, ki so politično zelo močno opredeljeni. Zakaj pa ne? Ali to, da so politično
opredeljeni, kakorkoli vpliva na njihove strokovne presoje? Če so vrhunski strokovnjaki in zato
tudi pridejo na ta položaj, je to tisto, kar jih odlikuje, ne pa njihova strankarska pripadnost.
Tisto, kar me moti in na kar ne bi pristal, pa je, da je nekdo član nadzornega sveta ali predsednik
uprave, zato ker je član stranke in je brez drugih referenc. Na to pa ne pristanem. To vsi
vedo.
Kakšno je vaše mnenje o vabilu Janeza Janše na zaslišanje?
V delo policije se ne vtikam. Iz te sobe niso
nikoli prišla navodila za delo regulatorjev, državne tožilke, za delo policije, za delo tistih, ki
so samostojni in prevzemajo tudi odgovornosti za svoje ravnanje. Politično pa kot eden izmed
udeležencev takih sestankov lahko rečem samo to, da je to politična izjava, ki nima nobene zveze s
preiskavo, ki teče. Gre za nepotreben vihar.
Verjamete ministrici Kresalovi, da ni imela nič pri tem?
(premolk) Tako mi je rekla.
Ali je še možna koalicija Pahor – Janša pred letom 2012? Janša je nakazal, da pričakuje
tudi spremembe v vladi že prej.
Želim si, da bi ta vlada imela priložnost, da
pokaže svoje sposobnosti do izteka mandata. Ne načrtujem nobenih sprememb – ne kot predsednik vlade
ne kot predsednik SD. In potem bodo odločali volivci na volitvah. Morda bo znova prišlo do
sprememb. Volivci imajo vedno prav. Zdaj se tudi pri nas kaže, da bo napoved Umarja z začetka tega
leta zdržala. Da se bo gospodarska rast gibala na približno od -4,2 do -4 odstotke. V danih
okoliščinah, če bomo prestrukturirali javne finance in z drugimi ukrepi uspeli zagnati denarni tok
v podjetja, da bodo ta lahko investirala, mislim, da lahko za božič pričakujemo prve znake
optimizma, ki bodo prišli ob pravem času za prihodnje leto. Prihodnje leto še ne bo lahko, vendar
pa tudi ne bo tako težko, kot je letošnje.
Ne izključujete možnosti, da bi lahko prišlo do drugačne koalicije?
Pred volitvami to možnost izključujem.
Še zadnje vprašanje. Kako kaj vaše zdravje? Je boljše?
Je.
