Sobotnih delavskih demonstracij v Ljubljani, na katerih bodo zahtevali dvig minimalne plače in umik najspornejših izhodišč pokojninske reforme, se bodo udeležili tudi delavci iz Dolenjske in Bele krajine. V tukajšnji območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so rezervirali šest avtobusov, v sindikatu kovinske in elektroindustrije pa tri. “Veliko ljudi se bo demonstracij udeležilo v lastni režiji. Pričakujemo, da bo Ljubljana polna,” je na včerajšnji novinarski konferenci povedala Majda Marolt, sekretarka območne organizacije ZSSS.
Dodatna izplačila. V ZSSS so delodajalce pozvali k izplačilu 13. plače (nagrada iz poslovanja) oziroma božičnice (drug prejemek iz naslova delovnega razmerja). Pričakujejo, da bo do teh izplačil prišlo tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, je povedala Maroltova. Kot so sporočili iz novomeške Krke, bodo izplačali božičnico v višini 1.192 evrov bruto, za agencijske delavce pa 596 evrov bruto.
Prenizka minimalna plača
Plača pod 600 evri zaposlenim ne omogoča dostojnega preživetja, je prepričana Maroltova. Zavrača očitke delodajalcev, da je dodana vrednost na zaposlenega tista, ki je prenizka in ne omogoča takih plač, kot jih sindikati zahtevajo. “Upoštevati je treba, da dodana vrednost ne more biti prenesena na delavca, ampak je stvar menedžmenta, uprav in lastnikov. Delavec dela po navodilu. Če to delo opravlja, si zasluži plačo, ki mu bo omogočila dostojno preživetje,” je prepričana.
Pokojninska reforma
Na demonstracijah bodo zahtevali tudi pravično pokojninsko reformo. “Menimo, da je 40 let delovne dobe dovolj za pokojnino in da je 65 let odločno previsoka starost za določeno populacijo industrijskih delavcev,” je izpostavila Maroltova. “Treba je zagotoviti pravične upokojitvene pogoje, ki jih bodo ljudje lahko realno dosegli, in da jim bo višina pokojnine omogočala socialno in materialno varnost. Žal po naših računih ta izhodišča tega ne ponujajo,” je pojasnila.
To je denar delavcev
Sindikati opozarjajo tudi na neplačevanje prispevkov za socialno varnost. Skupni dolg znaša približno 262 milijonov evrov; od tega naj bi ga bilo izterljivega okoli 183 milijonov. Delodajalec mora te prispevke po zakonu plačati, je opozorila Maroltova. “Dogaja pa se, da zneske obračunajo na plačilni listi, dejansko pa prispevki niso plačani. Menimo, da gre za samo še eno subvencijo, ki jo prejemajo delodajalci. Gre za nepravno bogatenje in po naši presoji kaznivo dejanje,” je še pojasnila. Ker je interes javnosti večji od pravice do davčne tajnosti, zahtevajo javno objavo teh podjetij.
