Mladina bo založbi zdaj izstavila račun. "Račun bo izdan v skladu z zakonom o avtorskih pravicah. V tem primeru gre pač za ponatis brez dovoljenja," nam je dejal odgovorni urednik Mladine, Grega Repovž.
Zbora za republiko (med prvimi podpisniki so bili tudi Janša, Dimitrij Rupel, Andrej Bajuk, Vasko Simoniti, Lovro Šturm in Grega Virant). Na koncu knjige pa najdemo tudi Janševo besedilo Boga ni, vse je dovoljeno.
Zanimiv primer avtorskih pravic
"Tukaj se zdaj postavlja vprašanje, ali je objava knjige res še del pravnega oziroma sodnega postopka," pa pravi Branko Oman iz Avtorske agencije za Slovenijo. Knjiga je sicer izšla februarja, predlog ustavne obtožbe pa so poslanci zavrnili v prvem tednu marca. A kot opozarjajo na Mladini- knjiga je bila izdana za komercialne namene.
"Če je bil intervju ustavni obtoži dodan kot priloga, avtorstvo seveda ostaja Mladinino in založba tega na tak način ne bi smela uporabiti- torej brez dovoljenja, dogovora. Če pa bi bil intervju citiran znotraj ustavne odločbe (npr. da bi na tretji strani pisalo "Kot je bilo zapisano v Mladini") in bi to razlaga iz tega intervjuja, potem bi tisti del lahko bil ponatisnjen s strani založbe, ker bi ponatisnila navadno besedilo iz uradnega postopka. Kar se tiče komercialnih namenov, pa gre tu že za vprašanje periodike in tukaj založba prav gotovo ni imela značaja periodike. To bi pomenilo, da bi zbirala časopisne članke iz drugih medijev in jih potem objavila, za kar je potreben dogovor. Tukaj imam po mojem mnenju Mladina bolj prav," pa meni Klemen Podobnik s Pravne fakultete v Ljubljani.
Gre za 208 strani obsežno knjigo z dokumentacijo, ki naj bi dokazovala, da je predsednik republike Danilo Türk z odlikovanjem Tomaža Ertla kršil 34 členov ustave. Uvodni del je napisal Viktor Blažič, "za drugi del je založba zbrala dokumentacijo," so nam dejali na založbi Nova obzorja.
Založba: Prošnja predlagateljev
Odgovora založbe, kdo je sestavil knjigo in dal naslov, nismo dobili. Direktor založbe Miha Smrekar nam je odgovoril le: "Knjigo smo izdali na prošnjo predlagateljev in piscev ustavne obtožbe, ki jih lahko najdete podpisane v knjigi. Za pretvorbo gradiva ustavne obtožbe v knjigo je poskrbela naša založba Nova Obzorja založništvo d.o.o. Mladinin intervju je samo ena izmed prilog ustavne obtožbe in kot tak del uradnega gradiva."
Stranka: Odločitev založbe
Za komentar smo pisali tudi stranki SDS in želeli od njih izvedeti, ali so sodelovali pri pisanju knjige. "Ustavna obtožba je javno dostopen dokument. Ena od založb se je odločila, da besedilo natisne. Poslanska skupina SDS pa se je nato odločila, da kupi 100 izvodov knjige," je pisalo v odgovoru.
Zgolj naključje?
Naslov knjige (Predsednikovo simbolno odlikovanje zločina) je sicer identičen besedam prvaka stranke Janeza Janše v razpravi o predlogu ustavne obtožbe predsednika države. Spomnimo, Janša je ob odlikovanju nekdanjega šefa Udbe Ertla izjavil, da gre za grobo kršitev več členov ustave, hujšo kršitev zakona in simbolno odlikovanje zločinov, ki jih je naredila nekdanja politična policija.
"Lahko smo najboljši"
V Mladini menijo, da gre v njihovem primeru za kršenje avtorskih pravic. Ko pridemo do področja avtorskih pravic, pa ne moremo mimo leta 2006, ko je predsednik SDS Janez Janša dobil nagrado BOB leta za plagiat. Na proslavi 15. obletnice samostojnosti junija 2006 je namreč prebral govor, v katerem je bil nekaj besed iz govora Tonyja Blaira. Bob leta je tako dobil za izvirno Blairove besede "Nikoli ne bomo največji, nikoli ne bomo najmočnejši, lahko pa smo najboljši."
Boga ni po wikipedijsko
Ta škandal je razkrila ravno Mladina, ki je pred kratkim opozorila tudi na pretirane podobnosti Janševega besedila (v Boga ni, vse je dovoljeno) z Wikipedio. Janša je zapisal: "Glavni junak Dostojevskega v romanu Zločin in kazen Rodja Raskolnikov je najprej prepričan, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno."
V slovenski Wikipedii pa piše: "Revni študent Rodion (Rodja) Romanovič Raskolnikov zagovarja teorijo, da se ljudje delijo na uši, ki niso zmožne velikih dejanj in na redke posameznike, ki so dovolj močni, da lahko vzamejo pravico v svoje roke in lahko zagrešijo tudi zločin, če se jim to zdi potrebno."
