Vlada je ugotovila, da so vsi pristojni ob katastrofalnih poplavah ustrezno odreagirali, zato vsem, posebej prostovoljnim gasilcem, izreka zahvalo in priznanje za opravljeno delo, je po današnji seji vlade dejal obrambni minister Aleš Hojs. Za najnujnejše, najbolj interventne ukrepe je namenila deset milijonov evrov.
Po 750 tisoč evrov sredstev bosta dobili največji humanitarni organizaciji Rdeči križ in Karitas, da bosta lahko zagotovili pomoč najbolj prizadetim. Ključ za delitev denarja bodo določali pristojni občinski centri v sodelovanju s centri za socialno delo.
Za gospodarske družbe je vlada namenila 4,4 milijonov evrov pomoči.
Po Hojsovi oceni bo škoda presegla 0,6 odstotka BDP, na podlagi katerega lahko Slovenija zaprosi za pomoč iz evropskih sredstev.
O gasilcih: politično nabiranje točk
Glede očitkov, da so bili gasilci med poplavami obveščeni o znižanju plač, pa je dejal, da gasilci niso prejeli povabila na pogajanja o znižanju plač, ampak o možnostih varčevanja na različnih področjih. Poleg tega je bilo vabilo vsem delavcem posredovano v preteklem tednu, ko nihče ni vedel, da bo do takih poplav prišlo.
"Moram to poudarit, ker sem včeraj dobil na to temo tudi poslansko vprašanje," je dejal Hojs, "da je neprimerno v teh časih na ta način nabirati politične točke."
Poleg tega so poklicne enote na skrbi lokalnih skupnosti, zato se bodo o morebitnem zmanjšanju sredstev z njimi pogajali župani.
Na Gorenjskem hitijo s sanacijo
Ponedeljkove poplave so na območju Bohinja povzročile manj škode od prvotno ocenjene, popisi škode pa potekajo tudi po ostalih gorenjskih občinah. Hitijo tudi z najnujnejšo sanacijo in čiščenjem propustov, saj se bojijo novega deževja, napovedanega za ta konec tedna.
K dejstvu, da je škoda manjša kot v prejšnjih poplavah, je veliko prispevala sanacija vodotokov po katastrofalni vodni ujmi leta 2007. "Močno se nam pozna, da so bile struge regulirane, potrebno pa bo regulirati tudi še nekaj potokov, ki nam povzročajo preglavice," je povedal bohinjski podžupan Jože Sodja in izpostavil tudi pomen rednega vzdrževanja in čiščenja jezov.
Zajezitve so tokrat odigrale svojo vlogo in zadržale material, vendar so sedaj jezovi polni. Zato je tudi bojazen ob napovedanih novih močnejših padavinah prihajajoči konec tedna toliko večja. V Bohinju se trudijo zajetja čim prej očistiti in sprazniti ter urediti vsaj glavne vodotoke. "Vendar če bodo padavine tako močne kot tokrat, se nam znajo ponoviti poplave," je opozoril Sodja.
Na pomen vzdrževanja vodotokov opozarjajo tudi v drugih gorenjskih občinah, kjer prav tako nadaljujejo s popisom škode. Največ škode na infrastrukturi so v številnih občinah povzročili zemeljski plazovi, ki so jih sprožile dolgotrajne intenzivne padavine.
Tako je tudi v škofjeloški občini, kjer so se na več mestih sprožili zemeljski plazovi in usadi ter povzročili škodo na cestah, deroča voda pa je poškodovala brežine vodotokov in puščala naplavine. Kot so danes sporočili iz škofjeloške občine, ocenjujejo, da bo škoda precejšnja, sanacija pa dolgotrajna.
Intenzivno deževje in narasle zaledne vode so povzročile drsenje zemljine, na kateri je zgrajena hiša v Breznici pod Lubnikom. Gradbeni statik je po ogledu ugotovil, da so zaradi plazenja na objektu nastale tako velike poškodbe, da ni več bivalno uporaben. Zato je bila odrejena takojšnja izselitev zakonskega para, ki se bo začasno preselil k hčeri. Potrebna je tudi demontaža opreme v hiši, pristojni geolog, ki si je danes ogledal plaz, pa bo izdal nadaljnje ukrepe.
Glede zemeljskega plazu, ki ogroža dve stanovanjski hiši v Dašnici v občini Železniki, pa so po ogledu strokovnjakov danes sklenili, da bodo za hišo zabili železne opornike in jih založili z lesom ter s tem zagotovili varnost. Tej začasni rešitvi bo po pripravi projekta sledila resna sanacija, je povedal župan Železnikov Anton Luznar.
