Po besedah notranje ministrice Katarine Kresal gre za zadnjo fazo odpravljanja največje kršitve človekovih pravic v samostojni državi. Prvi del tega problema so na ministrstvu reševali z izdajo dopolnilnih odločb, ki so jih izdali nekaj več kot 2200.
Kresalova sicer dodaja, da ne more ocenjevati natančnega števila, ker ni znano, koliko se jih bo v postopek prijavilo. Tako jih je po njenih besedah lahko "od sto do nekaj tisoč".
Ministrica Kresalova pričakuje ostre odzive opozicijskih strank.Verjamem, da nas opozicija tudi tokrat ne bo razočarala.
Novelo zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji bo vlada v državni zbor posredovala po skrajšanem postopku. Ministrstvo je po besedah ministrice pri besedilu zakona v celoti sledilo odločbam ustavnega sodišča na področju izbrisanih.
V skladu z danes sprejetim predlogom bodo izbrisani po vložiti vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej ter s posebno dopolnilno odločbo legalizacijo njihovega bivanja v Sloveniji od izbrisa dalje, je pojasnila Kresalova.
Status tudi za otroke
Predlog prinaša tudi novost na področju upravičencev. Vključuje namreč tudi otroke izbrisanih, ki mnogokrat niso imeli urejenega statusa v Sloveniji, kar je bilo v nasprotju s konvencijo o pravicah otroka in načelom varstva koristi otrok.
Novela tudi določa, da se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, ki ji je kot tujcu zavrnjena izdaja dovoljenja za bivanje. Gre za osebe, ki so bile obsojene ali so v kazenskem postopku za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost ali vojnega hudodelstva.
Notranja ministrica je tudi posebej poudarila, da vlada s tem zakonom ne ureja odškodnin izbrisanim in ne podeljuje državljanstev.
