Zadnje slovo od Franca Perka

Pogreb in pogrebno mašo je vodil zdajšnji beograjski nadškof in metropolit Stanislav Hočevar. Žalne slovesnosti sta se udeležila tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran ter kardinal in zagrebški nadškof Josip Bozanić.

Med nagovorom je Hočevar zbranim spregovoril o Perkovem pomenu za slovenski narod in njegovem doprinosu k razvoju Rimskokatoliške cerkve v Srbiji. Perko je bil namreč prvi metropolit novo ustanovljene beograjske metropolije in prvi predsednik novoustanovljene Jugoslovanske škofovske konference. Hočevar je ob tem izpostavil, da je Perko na tamkajšnjem območju škofom, ki so se znašli v novih razmerah, vedno stal ob strani.

Nadškof Perko je bil dejaven tudi kot profesor in dekan na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dekan teološke fakultete Bogdan Kolar je dejal, da ji je posvetil 20 let svojega življenja. Tudi, ko je bil v Beogradu, je bil s fakulteto tesno povezan. " Kot se spominjam, je na enem zadnjih srečanj v sobi za intenzivno nego kliničnega centra najprej vprašal, kaj je novega na fakulteti," je dejal Kolar.

Slovenski nadškof in metropolit Uran je po pokopu v izjavi za medije povedal, da je Perko usodno vplival na njegovo življenjsko pot. Ko je jeseni leta 1964 srečal Perka na Šmarni gori, je bil namreč že vpisan na filozofsko fakulteto, kjer je nameraval študirati zgodovino, vendar o izbranem študiju še ni bil čisto prepričan. " Po maši mi je zastavil vprašanje ali mislim, da sem se prav odločil. Še sedaj ne vem, kako sem prišel iz Šmarne gore, saj me je ta stavek čisto vrgel iz tira," je dejal Uran.

Potem je začel premišljevati, ali je bila odločitev za študij zgodovine res prava odločitev. " Tako je Perko bistveno zaznamoval mojo odločitev za duhovništvo. Ne vem, če bi bil danes tukaj, če ne bi bilo njega," je dejal.

Upokojeni beograjski nadškof in metropolit Franc Perko je umrl v sredo v duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani v starosti 78 let.