Na slovenskih cestah je letos zaradi prevelike hitrosti umrlo 40 ljudi, lani v enakem obdobju pa
56. Kot je povedal vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi (GPU)
Ivan Kapun, je cilj tovrstnih akcij, da se s preventivnimi dejavnostmi in
represivnimi ukrepi zmanjša število smrtnih žrtev zaradi hitrosti.
Akcijo bodo nadaljevali
|
|
Dejavnosti nadzora nad hitrostjo na cestah bo policija po njegovih besedah še nadaljevala, a ne v takem obsegu kot v okviru akcije, ki je sicer potekala od marca. K zmanjšanju smrtnih žrtev na cestah pa po Kapunovih ocenah pripomorejo tudi represivni ukrepi policije. |
Po njegovih besedah je bilo v akciji izrečenih okoli 2800 represivnih ukrepov, največ glob in tudi obdolžilnih predlogov. Policija je tako v okviru akcije na avtomobilski cesti, kjer so postavljeni stacionarni radarji, v enem dnevu izmerila 40 voznikov, ki so prekoračili hitrost za več kot 50 kilometrov na uro. To pomeni, da bo nadaljnji postopek zoper njih potekal pred sodiščem, je pojasnil Kapun. Dodal je, da so v tem obdobju oglobili tudi kar nekaj tujcev in voznikov motornih koles.
V istem obdobju je hitrost prekoračilo tudi 56 tovornih vozil. Kapun sicer nima podatka o
najvišji prekoračeni hitrosti, so pa po njegovih besedah izmerili voznika, ki je vozil 200
kilometrov na uro.
Mlajši vozijo hitreje
Najhitrejši vozniki so sicer osebe, stare od 20 do 45 let, a to po ocenah vodje prometne
policije ni posebnost, saj je v tem starostnem obdobju tudi največ voznikov. Po njegovih besedah pa
so v prometnih nesrečah največkrat udeleženi vozniki, stari do 25 let.
Nadzor hitrosti je sicer potekal v skladu z načrtom, s katerim se uresničujejo cilji iz resolucije v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa.
