Interventni zakon bo, kot je za STA pojasnil kmetijski minister Dejan Židan, prinesel spremembo programa namakanja kmetijskih površin z večjim finančnim poudarkom na oroševanju.
Zaradi pozebe konec minulega tedna je najbolj prizadeta sadjarska panoga. Sadjarji so v povprečju izgubili od 80 do 90 odstotkov pridelka, ponekod tudi celoten pridelek, podobno je tudi v vinogradništvu. Škoda je nastala tudi v poljedelstvu in čebelarstvu. Čebelarji naj bi tako letos pridelali tretjino manj medu kot v zadnjih letih.
Židan: Klima se je spremenila, potrebna je sprememba
"Namreč stvari so se spremenile. Če smo lani pri lanski pozebi rekli, da gre za neobičajen dogodek za naše področje, lahko letos rečemo, da se je klima toliko spremenila, da to terja spremembo nekaterih usmeritev kmetijske politike," je po ogledu posledic škode na terenu v Žalcu dejal Židan.
Po prvih podatkih zavarovalnic je letos proti pozebi zavarovanih 24 odstotkov več površin kot lani. "Lani je bilo sklenjenih 240 zavarovalnih pogodb, letos pa 300," je dejal Židan.
Začasna ocena o poškodbah zaradi pozebe: 80% sadjarstvo, 60% vinogradništvo, 1/3 izpad v cebelarstvu... Nastaja akcijski načrt ukrepov. pic.twitter.com/bvQpU7hpka
— Dejan Židan (@ZidanDejan) April 25, 2017
Za pripravo interventnega zakona je ministrstvo včeraj ustanovilo ustanovilo ekspertno-akcijsko skupino, ki jo vodi državna sekretarka na ministrstvu Tanja Strniša. V mesecu dni mora skupina pripraviti načrt ukrepov za odpravo posledic letošnje pozebe.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je po poročanju STA povedal, da od države zahtevajo čimprejšnje izplačilo škode po lanski pozebi, saj je to pomembno za sadjarje in vinogradnike, ki so že drugo leto zapored utrpeli škodo zaradi pozebe. Meni tudi, da je treba prizadetim kmetom ponuditi finančno pomoč, kot so posojila in odpisi prispevkov ter davkov, da bi lahko normalno delovali še naprej.
Klima se je spremenila, toplogredni plini povzročajo pozebo. Vsako leto nekje pozebe, drugače uvozniki ne bi nič zaslužili.