"Za to ne vidim pravih razlogov, me ne prepričajo. Ima pa vsak pravico, da se sam odloči, saj dela na prostovoljni osnovi," je premier Borut Pahor komentiral izstopa Marka Pavlihe in Zmaga Jelinčiča iz posvetovalne skupine.
Upali, da ne bo opozarjal na nepravilnosti
"Glede na to, da so me k delu v skupini in še posebej v njeni podskupini za pravičnost povabili po vsej verjetnosti predvsem zato, ker so računali, da kot član skupine na njeno slabo delovanje ne bom javno opozarjal, ter glede na to, da mora določitev slovenske državne meje temeljiti na nespornih zgodovinskih dejstvih, ki jih ta vlada očitno nikakor noče priznati, iz skupine in podskupine nepreklicno izstopam," so besede, s katerimi je svoj odhod pojasnil prvak SNS Zmago Jelinčič.
Že včeraj je iz skupine izstopil profesor mednarodnega prava Marko Pavliha, ki je dejal, da ne more več sodelovati "pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta".
Jelinčič opozarja tudi na izstop Andreja Lenarčiča, starosta slovenske politike France Bučar pa v skupini sploh ni hotel sodelovati.
Note (še) ni
Čeprav je včeraj hrvaška televizija poročala, da je Slovenija Hrvaški že poslala diplomatsko noto zaradi novega pravilnika o mejah v ribiškem morju, danes pa so vest povzeli tudi nekateri slovenski mediji, temu ni tako.
Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so za zurnal24.si povedali, da "MZZ je in bo ukrepal v skladu z običajnimi diplomatskimi prijemi". Aktivnosti torej potekajo, protestna nota pa še ni bila poslana.
Hrvaški državni tajnik za ribištvo Tonči Božanić je včeraj za HTV poudaril, da pravilnik o ribolovu sploh ni sporen, saj ne spreminja zunanjih mej in ne prejudicira meje v Piranskem zalivu.
Slovenija je sicer Hrvaški v začetku decembra poslala noto zaradi topografskega zemljevida, v katerem je meja med državama prav tako zarisana po sredini Piranskega zaliva.
"Podati jim je treba jasno sporočilo"
Poslanska skupina SLS od odbora za zunanje zadeve pričakuje, da bo predstavnikom odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora, ki so na obisku v Sloveniji, podal uradno mnenje do zadnjih enostranskih potez hrvaške države. Jasno bi jim morali sporočiti, da bi bilo prav, "da se hrvaška stran vzdrži prejudiciranja mejnih rešitev na področjih, kjer meja ni določena, na vseh svojih uradnih dokumentih. V nasprotnem primeru bo Slovenija to razumela kot nespoštovanje uradnega bilateralnega sporazuma in preučila možnosti za njegovo razveljavitev."
Opozarjajo, da je od 29. novembra 2011, ko je arbitražni sporazum stopil v veljavo, Hrvaška že drugič kršila načelo, zapisano v arbitražnem sporazumu. Ta namreč obe državi obvezuje, da se vzdržita izjav ali dejanj, ki bi lahko intenzivirala spor ali ogrozila arbitražo.
