“Ni bilo zdravnika, ki bi izdal izrazito veliko opravičil,” je podatke o izdanih zdravniških potrdilih za podaljševanje absolventskega statusa komentiral rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik. Podatke, ki so jih sicer zbirale vse tri univerze, so včeraj posredovali Komisiji za preprečevanje korupcije.
Univerza je sprejela tudi ukrep, da bodo morali študenti ob nastopu bolezni, ki bi ovirala njihov študij, to javiti referatu na fakulteti. Takim bodo dodelili tutorja, ki bo svetoval pri nadaljevanju študija. Pravilnik s takšnim določilom bi po besedah Pejovnika lahko zaživel aprila.
Študenti za
Skupno. Absolventov je bilo prejšnje leto 12.624, status pa jih je želelo podaljšati 4.571, od tega 1.659 z zdravniškim potrdilom.
FGG in FPP. Po deležu zdravniških potrdil nekoliko izstopata fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (37 odstotkov vseh prošenj za podaljšanje) in fakulteta za pomorstvo in promet (26). Po mnenju rektorja pa izrazito ne izstopa nobena.
Žiga Krušič, predsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani, je povedal, da študenti tak ukrep podpirajo, vendar “bo treba paziti, da se ne bi dogajale zlorabe”. Pejovnik je ob tem zagotovil, da bodo fakultete osebne podatke študentov skrbno varovale, tem pa ne bo treba posredovati podrobnosti o njihovem zdravstvenem stanju. Krušič sicer meni, da študenti ne izkoriščajo zdravniških opravičil, “kar piše v medijih, pa je drugo”.
Kos si mora najprej ogledati
Drago Kos je povedal, da si mora Komisija za preprečevanje korupcije najprej ogledati obseg dokumentacije, šele nato bo lahko ocenila, koliko časa bodo o njej odločali. Podatke jim je že posredovala Univerza v Mariboru, včeraj tudi ljubljanska, primorska pa bo to storila v kratkem.
Za zbrane podatke je univerzo zaprosila tudi Zdravniška zbornica Slovenije. “Ne vidimo razloga, da bi podatke posredovali; zbornica mora nadzor opravljati sama,” je dejal Pejovnik. V zbornici odločitev univerze obžalujejo in dodajajo, da bo tako onemogočila izvedbo strokovnega nadzora pri zdravnikih, ki so izdajali omenjena potrdila. “Tako tudi ne bo mogoče potrditi ali ovreči suma o morebitnem neupravičenem izkoriščanju zdravstvenega sistema,” so še sporočili z zbornice.
Na univerzi so včeraj predstavili gradivo, kjer so poimensko navedeni zdravniki, ki so izdajali opravičila. To po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar ni sporno, dokler zdravnika in diagnoze ni mogoče povezati z imenom študenta.
Zdravstvena stanja, ki so jih navajali, pa so različna: od migren in kroničnih obolenj do psiholoških težav, veliko pa je bilo tudi nedoločenih.
