Slovenija
8515 ogledov

Programi strank: Tega ključnega problema se ni dotaknil nihče

slovenija01.04.09, nevroloska klinika, zdravniske sestre, zdravniki, pacjenti, l Nik Rovan
Za tistega, ki bo vodil prihodnjo vlado, bo zdravstveni resor eden najzahtevnejših in morda celo ključen za uspeh vlade.

"V Gibanju Svoboda ne bomo dovolili, da pride do obveznega cepljenja. Imamo zelo jasne strokovne poglede, katera cepiva, za katere generacije in za katere seve, primejo. Omicron kot sev je tipični primer, kjer cepiva ne primejo, danski primer vam to natančno pove. Cepiva ne primejo, stroka je popolnoma jasna. Mogoče je ni za slišati na pozicijah, s katerih bi lahko govorila," to je precej presenetljiva izjava predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba. 

"Ne bomo dovolili, da pride do obveznega cepljenja"

S to izjavo je Golob jasno nakazal, da njegovo gibanje nagovarja tudi tiste, ki so imeli glede epidemije covida in s tem povezanimi ukrepi, kritično mnenje. Golobova stranka, ki ji ankete javnega mnenja trenutno kažejo na zmago na volitvah, je program zdravstva uvrstila med pet glavnih stebrov, ki jih bo gradila stranka, če pride na oblast. 

Splošen zdravstveni program

Program Gibanja Svoboda je v delu, ki se nanaša na zdravstvo, precej splošen. Napovedujejo izboljšave, ki bodo vodile v učinkovitejše soočanje s krizami, kot je bila epidemija covida, ustanovitev urada za varstvo pacientovih pravic, določitev minimalnih pogojev dela zdravstvenega osebja, poenotenje informacijskih sistemov, optimizacijo rabe medicinske opreme, boljše obračunavanje zdravstvenih storitev, dostojne pogoje dela in primerno plačilo zdravstvenega kadra, ureditev dolgotrajne oskrbe, dostopnejšo paliativno oskrbo, ter ureditev javne mreže za zdravljenje duševnih težav. 

Preoblikovanje obveznega zavarovanja in ohranjanje koncesij

"ZZZS in zdravstvene zavarovalnice morajo bolj proaktivno pristopiti k nadzoru vseh zdravstvenih storitev. ZZZS mora postati aktivni plačnik in nadzornik plačila zdravstvenih storitev," so zapisali v programu.
 Spremembe glede obveznega zdravstvenega zavarovanja v programu nimajo navedene, znano pa je, da se gibanje podpira preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja. So tudi za ohranitev koncesij. 

V Gibanju Svoboda bi uzakonili medicinsko rabo konoplje ter uredili alternativno zdravljenje po modernih evropskih standardih.

Svoboda Robert Golob Danijel Bešič Loredan | Avtor: Anže Petkovšek Volilna konvencija stranke Gibanje Svoboda, na kateri so predstavili programska izhodišča in kandidate za državnozborske volitve. Anže Petkovšek
Imajo kandidata za ministra

Program glede reševanja zdravstvene problematike ni zelo konkreten, imajo pa konkretnega kandidata za ministra za zdravje, to je zdravnik Danijel Bečič Loredan. Ideje, ki jih zagovarja Bešič Loredan so pri Mladini primerjali z idejami, ki jih glede zdravstva zagovarjajo pri NSi. 

NSi: ZZZS naj krije stroške tudi zasebnikom

V središču zdravstvenega sistema bolnik, poudarjajo pri NSi. Zato se zavzemajo, da ZZZS krije stroške storitve ne glede na to, kdo jih opravi, torej tudi, če jih opravi zasebnik. "To naj plačata država in zavarovalnica," pravi kandidatka NSi Vida Čadonič Špelič, nekdanja generalna direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

"Omogočamo tudi razvoj zasebnega zdravstva"

Vida Čadonič Špelič (Foto: IFP) | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
V NSi poudarjajo, da obstoječi zdravstveni potrebuje posodobitev. "Zagovarjamo javni zdravstveni sistem, ki temelji na solidarnosti in preglednosti, in omogočamo razvoj tudi zasebnega zdravstva. Zavračamo zastareli model monopolnega obveznega zdravstvenega zavarovanja, kjer se denar zavarovancev plansko razporeja izvajalcem zdravstvenih storitev. Podpiramo regulirano konkurenčnost na vseh področjih zdravstvenega sistema," so jasni pri NSi.
Podpirajo tudi vlaganje zasebnikov v zdravstveno infrastrukturo, ker to znižuje materialne stroške države, in po mnenju NSi omogoča večjo in kakovostnejšo ponudbo storitev, krajše čakalne vrste ter enakomernejšo dostopnost. 

SDS: Podlago za obvezno cepljenje imamo

Alenka Forte | Avtor: Bor Slana/STA Bor Slana/STA
Stranka SDS obveznega cepljenja ne podpira, je pa kandidatka stranke Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, spomnila na predlog, ki naj bi delodajalcem v organizacijah, kjer je tveganje prenosa virusa visoko, za uresničevanje varnosti pri delu omogočil, da od zaposlenih zahtevajo, da se cepijo. A o tem predlogu bo odločala prihodnja vlada. Več tukaj: 

Janez Poklukar Zdravje v Sloveniji Zdravje Poklukar to pomembno odločitev prepustil prihodnji vladi

Preprečevanje kajenja, alkoholizma in odvisnosti

SDS se v svojem programu področja zdravstva dotika zelo načelno. Tako imajo denimo zapisano, da je treba enako dostopnost do zdravstvenih storitev zagotoviti vsem socialnim slojem ne glede na kraj bivanja, ne navajajo pa načina, s katerim bi to dosegli.
"Zdravstvena politika mora biti naravnana na uveljavitev zdravega načina življenja, odpravljanje zdravju škodljivega okolja in zagotavljanje kakovostnega zdravljenja vseh državljanov. Pospešeno mora uresničevati programe za preprečevanje kajenja, alkoholizma in odvisnosti od mamil ter spodbujati ljudi k zdravemu prehranjevanju in redni telesni aktivnosti," so zapisali v programu.

SDS za ohranjanje koncesij

"Slovenija potrebuje pregleden sistem javne zdravstvene službe z normativi kadrov, prostorov in opreme, v katerih bodo upoštevana načela sodobne medicine in finančne možnosti države," so zapisali pri SDS.
"Država naj dopušča, da organizacijsko manj zahtevne oblike javne zdravstvene službe opravljajo zasebniki na podlagi koncesije, a le kadar se s tem povečuje učinkovitost, pri čemer pa naj s strožjo zakonodajo zagotavlja kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev."

"Vsakič, ko greš k zobozdravniku, skoraj bankrotiraš"

Na drugi strani pa koordinator Levice Luka Mesec izraža bojazen, da bo slovensko zdravstvo nekega dne videti kot slovensko zobozdravstvo. "Vsakič, ko greš k zobozdravniku, skoraj bankrotiraš," pravi Mesec in poudarja, da so ideje o razširitvi zasebne iniciative nevarne, ker se bodo zdravniki začeli seliti v zasebni sektor. "Za tiste, ki si bodo to lahko privoščili, ne bo čakalnih vrst in bo 'top' oskrba. Za vse druge bomo pa imeli še bolj upehano in osiromašeno javno zdravstvo z dolgimi čakalnimi vrstami in slabo oskrbo," opozarja Mesec. 

Levica: Namesto dopolnilnega zavarovanja solidarnostna dajatev

V Levici bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestili s solidarnostno dajatvijo. Izračunali so, da bo večina prebivalcev plačevala manj, kot plačuje zdaj zavarovalnicam. 60 milijonov evrov sredstev iz postavke zavarovalnin, ki si jih zdaj prisvajajo zavarovalnice, bi preusmerili v javni zdravstveni sistem.

Prepovedano delo pri zasebnikih, motivacija za delo v javnem zavodu

Razširili bi košarico pravic, zlasti v zobozdravstvu. Podeljevanje koncesij bi ustavili in zdravnikom prepovedali dopolnilno delo pri zasebnikih. "Zdravstvene delavce bomo spodbujali, da dodatno delo za plačilo opravijo v javnih zavodih, koncesionarje pa, da se vrnejo v javni sistem. Tako bomo zagotovili, da bodo prednostno obravnavani bolniki z najtežjimi obolenji, ne pa prehlajeni potrošniki z najglobljo denarnico."

V Levici bi omogočili gojenje in uporabo konoplje v zdravstvene in tudi rekreativne namene.

V Levici poudarjajo še, da Slovenija za zdravje nameni le 6,7 % BDP javnih sredstev, kar je precej manj od povprečja evrskega območja. Zagotavljajo, da bodo zagotovili sredstva za modernizacijo zdravstvenih domov in bolnišnic. 

Manj sladkorja in živalskih maščob

predvolilna soočenja | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Korupcijo in visoke provizije pri dobavi medicinskih materialov bi odpravili z ustanovitvijo javnega podjetja za nabavo medicinskih materialov, ki bi izrinilo privatne posrednike. Dobiček podjetja se bo vrnil v zdravstveni sistem.
Zmanjšali bi tudi prodajo zdravju škodljivih živil: omejili vsebnost dodanega sladkorja v živilih in spodbujali zmanjšanje uživanja živalskih maščob ter nepotrebnih zdravil in prehranskih dodatkov.

SD: Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bi veliko pridobili

Da bo država v bodoče morala zagotoviti bistveno več sredstev za javno zdravstvo, menijo tudi v SD, kjer bi statusno in vsebinsko preoblikovati javno zdravstveno blagajno, realno ovrednotili in plačevati zdravstvene programe. Kot je v intervjuju za Žurnal24 povedala predsednica Tanja Fajon, se zavzemajo za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v obvezno. Menijo, da bi pri tem pridobili velik del finančnih sredstev. Uvedli bi solidarnostni princip plačevanja.

Fajonova dodaja še, da imajo v SD veliko potenciala in znanja za prevzem ministrstva. 

Tanja Fajon | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Bistveno višji izdatki za zdravstvo

Izdatke za zdravstvo bi v SD iz sedanjih osem odstotkov BDP-ja dvignili na 12 odstotkov. Glede zahteve zdravnikov za izstop iz enotnega plačnega sistema v SD pravijo: Enotni plačni sistem, ki ga sicer zagovarjamo, je potreben prenove, seveda skupaj s socialnimi partnerji. 

Fajonova opozarja, da zasebniki gledajo predvsem na svoje stroške, varčujejo na materialu in svoje paciente dokazano manj napotujejo na specialistične preglede. 

LMŠ za omejitev dvoživk

Po mnenju Marjana Šarca, predsednika LMŠ, bi lahko čakalne vrste v zdravstvu skrajševali tudi z dodatnimi sredstvi, ki bi jih pridobili deloma tudi iz ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in s plačevanjem storitev po realizaciji, ne po načrtu.
LMŠ bi omejil zdravnike "dvoživke", ki hkrati delajo v javnem in zasebnem zdravstvu. Ti bi morali svoje delo prioritetno opraviti v javnem sektorju.

Analiza realnih razmer in trendih obolevanj

Prenova zdravstvenega sistema bi pri LMŠ temeljila na pripravi strategije nacionalnega razvoja zdravstvenega sistema, ki bo temeljila na realnih razmerah in zaznanih trendih obolevanja, ki so tudi odraz starajoče se populacije. Pri tem bodo sledili trem glavnim ciljem: dostopnosti, kakovosti in ekonomski vzdržnosti.

Komercialno zavarovanje mora biti ločeno od javnega zdravstva

LMŠ bi ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanja in oblikoval solidarnostno lestvico, obseg zdravstvenih pravic bi ostal enak.

predvolilna soočenja | Avtor: Saša Despot Saša Despot
"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje danes predstavlja tržno dejavnost in namesto za zdravstvo se del pobranega denarja namenja za dobičke komercialnih zavarovalnic. Komercialno zavarovanje mora biti povsem ločeno od javnega zdravstva in se uporabljati zgolj za storitve pri zasebnikih," poudarjajo pri LMŠ. Zavod za zdravstveno zavarovanje bi preoblikovali v aktivnega kupca zdravstvenih storitev

3 dni bolniške brez obiska zdravnika

Jasno bi zamejili med javnim in zasebnim zdravstvom ter optimalno izrabili javne kapacitete z zagotovitvijo dodatnih finančnih in kadrovskih virov tudi v popoldanskem času, ko številni zdravniki delajo pri zasebnikih. 
Trajno bi uveljavili ukrep kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni (3 dni) brez obiska zdravnika. 

Referenčne cene za medicinske pripomočke

V programu LMŠ so zapisane tudi rešitve za zagotavljanje primerljive, evropske cene medicinskega materiala in naprav. Določili bi referenčne cene ter naročnikom omogočili kupovanje na evropskem trgu, če slovenski dobavitelj ne zagotovi referenčne cene.  ZZZS bi plačeval zdravstvene storitve po realizaciji namesto po pogodbenem planu, zlasti v dejavnostih, v katerih so nedopustne čakalne dobe najdaljše.

Specializacija bolnišnic in mestni bolnišnici v Mariboru in Ljubljani

V LMŠ so za specializacijo posameznih bolnišnic, s čimer bi se v vseh bolnišnicah določen obseg nujnih operacij izvajal kakovostno. V Ljubljani in Mariboru bi vspostavili mestni bolnišnici. Zavzemajo se še za sistemsko financiranje področja duševnega zdravja in ustrezno sistemsko umestitev področja skrbi za duševno zdravje z ustanovitvijo službe ali direktorata za duševno zdravje na ministrstvu za zdravje. 

Skrajšali obdobje bolniške v breme delodajalca

Stranka Alenke Bratušek je nedavno uspela z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se nanaša na plačilo bolniške v breme delodajalca. Predlog SAB so podprli poslanci poslanci SDS, NSi, SNS in poslanci Konkretno. Nov zakon tako predvideva, da se obdobje, v katerem nadomestilo za bolezen oz. poškodbo izplačuje delodajalec, sedanjih 30 skrajša na 20 delovnih dni. 

Regijska bolnišnica v Ljubljani

SAB v svojem delu programa, ki se nanaša na zdravstvo, najprej napoveduje povečanje števila družinskih zdravnikov in ureditev njihovih pogojev dela vključno s plačo. 
Napovedujejo poseben program skrajševanja čakalnih vrst, v katerem bi zagotovili potrebna sredstva in uporabili vse razpoložljive resurse po kaskadnem sistemu. Absolutno prednost ima javno zdravstvo, sledijo koncesionarji, na koncu pa tudi zasebniki.

predvolilna soočenja | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja ne sme povzročiti še veje luknje

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi ukinili na način, da s tem v zdravstveni blagajni in proračunu države ne bi povzročili še dodatne luknje. Zdravstvu bi zagotovili enako količino denarja skozi prispevke.
"Reforma je nujna, da odpravimo čakalne vrste, povečamo dostopnost storitev in dvignemo njihovo kakovost ter ne izgubimo stika z razvojno medicino. Cilj sprememb je ohranitev široko dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva, ki mora temeljiti na načelih solidarnosti, pravičnosti in dostopnosti," so zapisali v SAB. 

Preventiva in zdrav življenjski slog

Veliko pozornost namenjajo preventivi in zdravemu življenjskemu slogu. Finančno bi podpirali rekreacijo v vseh življenjskih obdobjih in zdravo prehrano v vrtcih, šolah, na fakultetah, v službi in doma. "To bo ena izmed naših prioritet," pravijo v SAB.

Za tistega, ki bo vodil prihodnjo vlado, bo zdravstveni resor eden najzahtevnejših in morda celo ključen za uspeh vlade. Zdravstveni sistem potrebuje reformo, hkrati pa se bo vlada morala soočiti z vse bolj glasnimi zahtevami zdravnikov glede izstopa iz plačnega sistema. A rešitve za to nismo našli v nobenem programu strank, ki se jim obeta uvrstitev v parlament. 

 
 

 
Komentarjev 12
  • Ender3 16:54 05.april 2022.

    Ne bodimo naivni, noben politični populizem in larpulartizem ne bo uplival na naše zdravstvo. Glavno besedo v ne/odločanju in ne/delovanju zdravstva je, zdravniški lobij, dobavitelji, farmacevtski lobij...Omenjeni ne dovolijo in ne bodo dovolili upletanje in odločanja, politika je v teh ...prikaži večh primerih v podrejenem položaju. Zatorej od njenih sladkih obljub in idej ne bo nobene pričakovane koristi.

  • Avatar PomisliNaSonce
    PomisliNaSonce 10:51 05.april 2022.

    Dokler se ne bo iskreno začelo obravnavat in spoštovat kot posameznik, in priznat vzrokov bolezenskih stanj...tudi na strani zdravljenja in stroškov le tega ne bo poštenja. To je kot v energetskem sektorju, kjer nam ne poročajo o količini proizvedene elektrike ...prikaži več natančno....nam jo pa znajo zaračunat še več in več ne glede

  • h4ck3r 10:25 05.april 2022.

    Hmmm kaj ni to tema naslednjega soočenja na PopTV? Ne bi škodilo če se avtor malo bolj poglobi v koncept soočenj, ki so ga pripravili v vseh medijskih hišah.