Po dolgotrajnih postopkih priprave in usklajevanj z vsemi relevantnimi deležniki je predlog podnebnega zakona, ki so ga pisali na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, pripravljen za nadaljnjo zakonodajno obravnavo.
Podnebna nevtralnost: Končno konkreten zakon za Slovenijo?
Na vprašanje, ali gre zgolj še za enega od zakonov, ki zapoveduje strategije in akcijske načrte na področju podnebnih sprememb brez pravega učinka v praksi, ali prinaša konkretne rešitve in programe, ki bodo tako gospodinjstvom kot gospodarstvu in lokalni skupnosti pomagali pri zelenem prehodu, smo odgovore dobili na MOPE.
Zakon sistemsko naslavlja podnebne politike, ki so nujne za doseganje podnebne nevtralnosti družbe in daje zelo konkretni okvir za dolgoročno izvajanje teh politik, opredeljuje konkretne naloge države, z izvajanjem katerih bomo kot družba krepili odpornosti in suverenost ter zaradi manjše uvozne odvisnosti fosilnih goriv in trenutnih geostrateških razmer zmanjšali ranljivost. Predvsem pa bomo v prihodnje na podnebne spremembe, ki so že tu, bolje pripravljeni, smo izvedeli na ministrstvu.
Bolj konkretno pa zakon pomeni, da bomo do leta 2045 postali podnebno nevtralna družba, zmanjšali bomo emisije, zmanjšali bomo odvisnost in uvoz fosilnih goriv, povečali bomo sredstva podnebnega sklada, na novo bo ustanovljen socialni podnebni sklad, zaradi česar bo zeleni prehod pravičen tudi za najbolj ranljiva gospodinjstva in bistveno lažji za gospodarstvo in lokalne skupnosti.
Socialni podnebni sklad: pomoč za najbolj ranljive
Poglejmo le najbolj pomembna določila, ki jih prinaša zakon. Zakon razširja nabor ukrepov, ki jih bodo lahko gospodinjstva, gospodarstvo in lokalne skupnosti sofinancirali iz sredstev obstoječega podnebnega sklada. Med njimi na primer krepitev električnih omrežij, podpora samooskrbi, razširili bodo tudi ukrepe na področju mobilnosti. V podnebni sklad se bo od leta 2027 stekalo več namenskih sredstev.
Po novem bomo poleg podnebnega sklada imeli tudi socialni podnebni sklad. Vanj se bodo stekala sredstva države, v večjem delu pa sredstva iz Evropske unije. Že prihodnje leto bomo iz EU dobili 350 milijonov evrov, del bo dodala tudi država, popolnoma vsa sredstva pa bodo namenska. To pomeni, da bodo namenjena najbolj ranljivim gospodinjstvom, ki si izboljšanja energijske učinkovitosti svojih domov sama nikakor ne morejo privoščiti. Sredstev bo bistveno več, kot jih je zdaj oziroma kot jih zdaj lahko za preprečevanje energetske revščine razdeli Eko sklad.
S temi sredstvi bo država lahko naslovila vrzeli, ki jih po obstoječih shemah podpore zdaj ni mogla. Kot so povedali na ministrstvu, bo večina sredstev iz socialnega podnebnega sklada namenjenih za izboljšanje energijske učinkovitosti gospodinjstev, za zamenjavo starih, neučinkovitih ogrevalnih naprav, za lažje vstopanje v energetske skupnosti.
Drugi del sredstev bo namenjen mobilnosti. V okviru tega pripravljajo povsem nove programe. Kot smo izvedeli, naj bi povečali dostopnost javnega potniškega prometa za ranljive, pri čemer je ena od verjetnih možnosti vzpostavitev mreže prevozov na klic z brezemisijskimi vozili, med drugi tudi nakup brezemisijskih kombijev. Drug možni ukrep dostopne brezemisijske mobilnosti pa je uvedba tako imenovanega e-lizinga za nakup električnih vozil za ranljiva gospodinjstva, predvsem za družine z več otroki.
Kaj pomeni nov sistem trgovanja z emisijskimi kuponi ETS2?
Sočasno z vzpostavitvijo socialnega podnebnega sklada se bo leta 2027 uveljavil tudi nov sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (angleško Emissions Trading System for buidlings and road transport – ETS BRT oziroma ETS 2), s čimer bodo vse CO2 dajatve postale namenske. Za zdaj namreč niso, temveč so prihodek integralnega proračuna.
To bo sicer vplivalo na cene fosilnih goriv torej tudi na cene fosilnih energentov za ogrevanje, ki naj bi bile malenkost višje. Po izračunih ministrstva naj bi bila cena enega litra pogonskega goriva višja za 0,03 evra, kar pa lahko država ublaži z regulacijo trošarin. Na drugi strani pa bomo iz EU dobili namenska sredstva, država bo neto prejemnica, med vsemi državami članicami pa smo na petem mestu po sredstvih na prebivalca, saj bodo zneski po novem fiksni.
S temi sredstvi bo tako prek podnebnega kot prek socialnega podnebnega sklada država blažila morebitne dvige cen in hkrati pomagala vsem, torej gospodinjstvom gospodarstvu in lokalnim skupnostim, da bo razogljičenje čim bolj pravično.
Vračilo trošarin: korak nazaj
V prvotnem osnutku podnebnega zakona so pripravljavci načrtovali tudi ukinitev vračil trošarin za komercialni dizel, a so po pogovorih z gospodarstvom, predvsem prevozniki, od te namere odstopili. Učinek tega ukrepa ne bi prinesel nižjih emisij, navrtal pa bi luknjo v proračun. Prevozniki bi vračilo dela trošarin, ki je višji od minimalno določene trošarine, namreč lahko izkoristili v vseh sosednjih državah. Namesto v Sloveniji bi dizel točili pri sosedih. Zato za zdaj ta ukrep nima pravih učinkov, so sklenili na ministrstvu.
Vsekakor pa zakon zaradi večjih namenskih sredstev in jasnih nalog države, ki jih bodo letno vrednotili in po potrebi sprejemali še dodatne ukrepe, prinaša velik napredek v podnebnih politikah države s konkretnimi koristmi za državljane, gospodarstvo in državo.
Vlada zakon umaknila z dnevnega reda
Zakon bi danes morala na redni seji podpreti vlada, a so po neuradnih informacijah točko umaknili iz dnevnega reda. To pomeni, da se bo sprejem zakona zamaknil, obstaja tudi možnost, da zaradi predvolilnega leta sploh ne bo sprejet v tem mandatu. To med drugim pomeni, da koalicija ne bo izpolnila še ene od svojih zavez iz koalicijske pogodbe, poleg tega lahko iz EU pričakujemo kazni, saj je sprejem zakona, s katerim se v slovenski zakonodajni red prenašajo tudi EU direktive, obvezen.
Predvsem pa pomeni, da socialni podnebni sklad ne bo ustanovljen prihodnje leto, zastalo bo tudi sofinanciranje dodatnih ukrepov. Pravičen prehod, ki naj bi ga zakon omogočil tako gospodinjstvom, kot gospodarstvu in lokalnim skupnostim, bo v prostem teku.
Razlogov za umik točke z dnevnega reda in nepotrditev podnebnega zakona z vlade niso sporočili.
.
Večje neumnosti je ni v eu. Medtem ko bo van de zbljojena vrtela dinamo, bo preostali del sveta gnal generatorje na premog. Res zeleno, kot papirnate slamice.
Pravi naslov bi moral biti: ZELENI POLOM. Zavzel sem se in poskusil razumeti zeleni prehod Nemčije. V bistvu je ves dokument lahko opredeljen z naslovom, ''kako deindustrializirati Nemčijo''. In glej hudiča, kaj pa delajo naši politiki? Copy--->Paste z vsemi napakami
Banda EU pokvarjena! Nas navadne ljudi "fojtrate" z nekim zelenim prehodom, medtem pa se vi vozite z reaktivci in jahtami. Poleg tega pa še vzpodbujate vojno v EU. Kaj so po vaše letala in brezpilotniki na sončno energijo? Kaj pa… ...prikaži večpa bombe, ali so te ekološke? Se vam ne zdi, da nas imate že predolgo za norca?