Večina pozna valentinovo kot praznik zaljubljencev, ki ga zaznamujejo rdeče vrtnice in čokoladni pralineji v obliki srca. Po besedah etnologinje Bojane Rogelj Škafar se je v Sloveniji dobro prijel, čeprav ga množično praznujemo šele od začetka 90. let.
Čeprav se tega praznika drži sloves komercializacije in kot praznik trgovcev, pa Rogelj Škafarjeva pravi, da je "tudi priložnost, da si še posebej izrazimo ljubezenska čustva in utrdimo prijateljstvo".
Prebujanje narave
Veliko dlje pa pozna slovenska kulturna dediščina valentinovo kot dan, ko se začne prebujati narava. V Prlekiji se je ohranila navada, da spečejo pecivo iz sladkega kruha, ki ga nato položijo na okensko polico ali v grmovje. Otroci jih zjutraj poberejo v prepričanju, da so jih prinesli ptički, ki se vračajo, saj prihaja pomlad.
Skrivnostni Valentin
O tem, kdo je bil Sv. Valentin, obstaja več zgodba. Po eni naj bi bil rimski duhovnik, ki je poročal krščanske pare in pomagal vsem kristjanom, ki jih je rimski cesar preganjal.
Druga zgodba pripoveduje, da je bil Valentin svetnik, ki je slepi poganski deklici povrnil vid, zato je njena družina sprejela krščansko vero, tretja različic pa pravi, da je ozdravil sina pogana, ki je bolehal za epilepsijo.
