V lanskem šolskem letu je osnovne šole obiskovalo 177 tisoč otrok, 86 tisoč jih je bilo vpisanih v vrtce, nekoliko pa vpada število dijakov, ki jih je bilo lani 74 tisoč. Od tega jih je 23.500 obiskovalo še glasbene šole. Otroci so po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) najbolj ogroženi v popoldanskem času, največ nesreč s hudimi posledicami se namreč zgodi od 15. do 19. ure. Prometne nesreče so žal še vedno glavni razlog prezgodnje umirljivosti. Najbolj črno leto v zadnjem desetletju je bilo leto 2011, ko je življenje izgubilo deset otrok in mladostnikov do 18. leta starosti, letos denimo štirje, pred vrati pa je novo šolsko leto in kmalu tudi krajši dnevi s slabšo vidljivostjo in nepredvidljivimi razmerami na voziščih. Najmlajši so najbolj ranljivi kot potniki - v kar 44 odstotkih prometnih nesreč s hudimi posledicami. Pri starejših pa se ta odstotek izenači z nesrečami, v katere so vpleteni kot pešci, blizu pa so tudi kolesarji in motoristi. Največ nesreč s hudimi posledicami se zgodi v naseljih.
Primerjava umrlih otrok v nekaterih evropskih državah uvršča Slovenijo s 3,4 umrlega otroka ali mladostnika na milijon prebivalcev malo nad povprečje med izbranimi evropskimi državami. Povprečje 26 evropskih držav znaša 3,2 umrlega na milijon prebivalcev. Najbolj varna je bila Norveška z 0,8 umrlega, sledile so ji Španija, Švica, Velika Britanija (1,5 ali manj). Poudariti pa je potrebno, da so mlajši otroci ter otroci na šolskih poteh pri nas varni, večje pa je število mladostnikov udeleženih v prometnih nesrečah, tudi v vlogah voznikov mopedov in osebnih avtomobilov.
V prvih dneh šolskega leta bo v sodelovanju z občinskimi Sveti za preventivo in vzgojo potekalo varovanje otrok na šolskih poteh, na 50 osnovnih šolah pa bo varovanje podaljšano do konca septembra z namenom spodbujanja Šolske prometne službe. Policija in občinska redarstva bodo izvajala nadzor nad ravnanjem udeležencev v prometu, prav tako pa bodo inšpekcijske službe izvajale preglede cestne infrastrukture, predvsem urejenost prehodov za pešce v bližini šol.
Kaj lahko naredite sami?
Tako starši kot drugi udeleženci v prometu ne smete pozabiti, da otroci nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne. Sicer dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo. Ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj, ne razlikujejo dobro pojmov npr. levo, desno, ne zmorejo dolgotrajne koncentracije, njihova pozornost pa se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje). Pogosto pa tudi mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res. Največ žrtev med otroci-pešci je v starosti do 4 do 7 let, ko še ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa. Zato so jim potrebni pomoč, učenje, nasveti, vodenje in nadzor odraslih. Zakon o pravilih cestnega prometa zato predpisuje, da otrok mlajši od 7 let ne sme samostojno sodelovati v prometu, ampak mora biti v spremstvu odrasle osebe.
Otroka začnemo aktivno učiti o prometu že med drugim in tretjim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. S svojim ravnanjem in obnašanjem smo otroku vzor, kajti otroci nas opazujejo, želijo oponašati in tako pridobivajo pomembne izkušnje in znanja.
Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, kajti otroci doživljajo promet drugače, velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice in pozabijo na vsa pravila, pri hoji in teku še niso dovolj spretni, kaj šele da bi obvladali vožnjo kolesa tako dobro, da bi varno sodelovali v prometu. Otroci so manjši kot odrasli, zato ne vidijo čez parkirane avtomobile ali zabojnike za smeti. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja. In zato smo tukaj mi odrasli, starši, da poskrbimo za njihovo varnost, ter jih seveda učimo varnega ravnanja v prometu.
Predvsem pa počasi
Čeprav to velja za celotno leto, ampak ob začetku šolskega leta je ponovno potrebno poudariti, da lahko nacionalni cilj 0 žrtev med otroci dosežemo le s sodelovanjem vseh udeležencev v prometu. S previdno in obzirno vožnjo (še posebej) tam, kjer se šolske poti križajo s prometnicami. Vozniki morajo še posebej v bližini šol, vrtcev in drugih izobraževalnih ustanov pričakovati prisotnost otrok in ustrezno prilagoditi hitrost ter biti pripravljeni na hitro reakcijo. Zatopljeni v svoj svet namreč otroci peš, na kolesu, skirojih ali kako drugače pogosto spregledajo druga vozila, še posebej ob prečkanju ceste. Dodaten problem so različne naprave, kot so mobiteli, ki jim jemljejo pozornost.
