"V tem primeru bi težko ocenil, kdo točno je kriv. Prihaja do zapletenih položajev, ki jih je težko rešiti. O tem, če se je vodstvo odzvalo pravilno, da je otroke poslalo domov, pa lahko le špekuliramo," je dejal psiholog.
V torek smo poročali o primeru, ko se je letovanje otrok v Punatu sprevrglo v pravo grozo, saj so nekateri izmed njih uničevali stvari in zmerjali vzgojitelje. Vodstvo se je odzvalo tako, da so najtežavnejše poslali domov. V domu naj bi prihajalo do uničevanja stranišč, sob in fizičnega obračunavanja z vzgojitelji, ki niso odobravali njihovega početja.
"Če je že klofuta, mora biti res samo vzgojna. Otroku pa se je nato seveda treba opravičiti in mu dati jasno vedeti, da je naredil napako." Stritih še dodaja, da je pri tem najpomembneje to, da si otrok klofuto vedno zapomni. "To ni nobena krivica, je le resno sporočilo."
Bernard Stritih, ki je od leta 1975 do lani vodil razne oblike počitniškega dela z otroki, ki imajo resne težave z obnašanjem, se je postavil na stran otrok.
"V kolonijah je veliko nemirnih otrok, pri katerih moralna instanca zelo slabo deluje, vendar pa je prisotna. Moralna instanca se je pri določenem primeru pokazala že pri skupnem protestu, saj so dečki tako pokazali solidarnost in delček morale že s tem, ko so protestirali," je dejal Stritih. "Najbrž so dečki čutili, da z njimi ne ravnajo pravilno, in sledil je odziv."
"Znati je treba stopiti skupaj"
Po besedah psihologa je v primeru fizičnega napada mladostnika potrebno obrambno ravnanje vodstva. Poleg tega se morajo vzgojitelji v kolonijah zavedati, da lahko pride do fizičnega napada vsak trenutek. Tudi staršem mora biti jasno, da se spor lahko stopnjuje do tega, da otrok začne resno groziti. "Ljudje živijo v naivnem prepričanju, da se take stvari ne morejo zgoditi."
"V mnogih družinah sem videl razmere, kjer je grozilo nasilje otroka. V takem primeru je treba stopiti skupaj in dati otroku jasno vedeti, da je omenjeno vedenje nedopustljivo. V šolah je malo drugače, saj velja prepričanje, da otrok, ki grozi, prekorači že vse dovoljene norme."
|
Pri odraslih, v tem primeru vzgojiteljih, lahko govorimo o krivdi in celi vrsti napak, medtem ko pri otrocih zagotovo ne gre za krivdo. |
|
Vzgojitelji se morajo bolj prilagajati
Stritih dodaja, da v današnjih razmerah otroci nimajo discipline od doma, kar se še posebno pokaže v šoli in kolonijah. Po njegovih besedah ima vsako obnašanje zgodovino. "Vzgojitelji se morajo vedno bolj prilagajati in biti solidarnejši kot otroci. Učencem morajo pokazati, da imajo resen namen zadevo rešiti."
"Starši se morajo na 'otroško napako' odzvati s pogovorom, otroku bi morali pomagati razumeti, v čem je njegov delež pri napaki." Napaka je po besedah pedagoga tudi v institucijah, kjer je velikokrat prevelik poudarek na represiji in ne na pogovoru in odkrivanju ozadja težave ter iskanju rešitve.
Starši, ne zapirajte se pred otrokom!
Stritih nadaljuje, da danes živimo v svetu, ki se je zelo spremenil. Želimo si višji standard, ta pa prinaša tudi bolj zapletene razmere in nevarnosti. Starši so včasih toliko zakopani v svoje neuresničene želje in hotenja, da pozabijo na otroka. Če se je spremenil svet, se je spremenil tako za nas kot za otroke in otroci živijo v drugem svetu kot mi. In v tem svetu je več trenutkov, ki spodbujajo ostre načine reševanja sporov. "Otroci, ki odraščajo danes, dobijo zelo malo vplivov, ki bi jih naredili ponižne."
Šole so danes naravnane v svobodomiselnost in uveljavljanje posameznika in starši tega ne morejo razumeti, zato na obnašanje otrok tudi ne znajo odgovoriti. "Začnejo se zapirati in se celo bojijo otrok, rajši jih nekam pošljejo, da imajo mir pred njimi." Po Stritihovem mnenju bi morala šola staršem dajati oporo, ne pa da jih hujskajo proti otrokom in jim obenem dajejo napotke, naj nastopajo strogo. Bistvena je doslednost.
