Kolesarji se bodo na nedeljski deveti etapi dirke po Italiji spopadli z razgibano preizkušnjo, ki jih bo popeljala tudi na pet makadamskih odsekov iz trase slovite spomladanske klasike Strade Bianche. Makadam in siceršnji profil etape bo znova ponujal veliko priložnosti za pobege, na kar bodo morali paziti kandidati za skupno zmago s Primožem Rogličem na čelu. Gre za tipični primer klišejske etape, za katere velja, da se na njih dirke ne da dobiti, se jo pa zato z lahkoto izgubi.
Od Gubbia do Siene bo karavana Gira prekolesarila 181 km, od tega 30 km po belih cestah, vseh pet makadamskih odsekov pa se zgosti znotraj zadnjih 70 kilometrov etape, na katerih bodo svojo priložnost čakali številni specialisti za podobne preizkušnje, kot sta tudi dva bivša zmagovalca dirke Strade Bianche, Tom Pidcock (2023) in Wout van Aert (2020), ki bodo zagotovo poizkusili dirko razbiti na koščke. Tudi sicer bodo drugo polovico etape zaznamovali nenehni vzponi in spusti, ki bodo popestrili dogajanje.
Prvih 110 kilometrov bo v primerjavi z nadaljevanjem precej vsakdanjih, kolesarji pa bodo na povsem asfaltnih cestah morali premagati en omembe vreden vzpon, ki jih pričaka po 50 kilometrih. La Cima je precej strm vzpon tretje kategorije, dolg 4,3 kilometre, s povprečno naklonino 7,5 %.
Sledi precej razgiban teren, s krajšimi, strmimi vzponi, zabava pa se začne 70 kilometrov pred ciljem, ko kolesarji dosežejo slovite "sterratije".
Ravno prvi trije makadamski odseki so najdaljši, dolgi 8, 9,3 ter še enkrat 9,3 kilometre. A sta prva dva pretežno ravninska, drugače pa je s tretjim, katerega prvih 660 metrov s vzpenja z 9,1-odstotnim naklonom, medtem ko se zaključi s kilometrskim 7-odstotnim vzponom. Na vrhu tega makadamskega vzpona kolesarje čaka še 34 kilometrov do slovitega cilja v Sieni.
A še pred prihodom v Sieno kolesarja pričakata dva makadamska sektorja. Dosti krajša, a brutalno strma in zahtevna. Prvi izmed njiju je dolg vsega 800 metrov, a se ves čas vzpenja z dvo-številčnim naklonom. Zadnji odsek pa je sloviti Strade di Colle Pinzuto, na katerem se je marca letos naš Tadej Pogačar za zmago otresel Pidcocka. Dolg je 2,4 kilometre, začne pa se z brutalnim 15-odstotnim naklonom.
Po izhodu s Colle Pinzuta kolesarje čaka še 14 kilometrov do cilja, a čeprav so se rešili vseh makadamskih odsekov, ni zaključek nič kaj lahek, saj se trasa še vedno ves čas vzpenja in spušča, zahteven pa je tudi sam zaključek v Sieni, še posebej po vhodu v stari del mesta skozi vrata Porta di Fontebranda, en kilometer pred ciljem. Kolesarje namreč naslednjih 500 metrov čaka 12,4-odstotni naklon, preden se vse skupaj izravna, v zadnjih 300 metrih pa sledi celo rahel spust v samo srce starega dela mesta na sloviti trg Piazza del Campo.
Etapa bi morala biti pisana na kožo napadalcem, ki blestijo na podobnih terenih na spomladanskih klasikah, kot so Pidcock, Van Aert, Mathias Vacek, Corbin Strong in podobni.
Glavni pretendenti za končno zmago so v soboto dopustili večji pobeg in na koncu v cilj prišli z več kot štirimi minutami zaostanka, kar je v skupno vodstvo katapultiralo Italijana Diega Ulissija iz moštva XDS-Astana. Rogliču, ki je v skupni razvrstitvi na tretjem mestu z zaostankom 17 sekund, bi lahko nekateri kratki, a strmi klanci ustrezali. Med njimi je tudi ciljni vzpon na Vio Santa Caterino v središču Siene. Ob tem pa bo moral paziti tudi na prvega tekmeca, Španca Juana Ayusa iz ekipe UAE Team Emirates - XRG, ki je v zadnjih dveh etapah pokazal, da bo resen konkurent za končno zmago.
Zanimivo bo tudi spremljati, kako se bosta dva glavna favorita odrezala na zahrbtnih makadamskih odsekih. Mladi Španec po toskanskih makadamskih cestah dirke Strade Bianche še ni nastopil, je pa zato dosegel 20. mesto na lanski klasiki Jaen, ki kolesarje vodi po makadamskih cestah med oljčnimi nasadi Španije. Roglič pa je tekom svojega časa pri Jumbo-Vismi trikrat napadel dirko Strade Bianche, a nazadnje leta 2018. V svojih prvih treh letih pri nizozemski ekipi pa je na belih cestah dosegel 74., 35. in 48. mesto.
Kot smo že omenili, noben kolesar ne bo na deveti etapi dobil letošnjo italijansko pentljo, marsikdo pa jo lahko izgubi. Brez dvoma gre namreč za najbolj zahrbtno etapo letošnje dirke po Italiji, kjer lahko padci in tehnične okvare marsikateremu favoritu uničijo dirko.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Ključni dan bo za vsakogar, ki bo padel in se ne bo pobral. Toliko o tem.
A veste kolko prahu vdahnejo kolesarji na tej dirki,in to naj bi bil zdrav šport