Tadej Pogačar (UAE Team Emirates-XRG) bo po mesecu in pol v nedeljo znova sedel na tekmovalno kolo. Kot del močne zasedbe emiratov se bo predstavil na že 77. izvedbi kriterija po Dofineji, legendarni dirki, katere začetki segajo v daljnje leto 1947 in poteka po gorati regiji Dofineji v jugovzhodni Franciji.
Šestindvajsetletni Pogačar je na kriteriju po Dofineji nastopil le leta 2020, ko je zasedel skupno četrto mesto, a našel odlično formo pred svojo prvo zmago na dirki po Franciji. Pet let kasneje se na preizkušnjo, ki velja za najbolj prestižno pripravljalno dirko pred Tourom, vrača kot nesporni favorit za skupno zmago.
"Z ekipo smo se na dirke vrnili po uspešnih treningih na visoki nadmorski višini. Počutim se dobro, noge so na mestu, motivacija pa je visoka," je v izjavi za ekipo emiratov dejal Pogačar. "Minilo je nekaj let, odkar sem dirkal na kriteriju po Dofineji, zato že nestrpno čakam na začetek preizkušnje po več tednih treninga. V ekipi vlada odlično vzdušje in komaj čakamo, da si nadenemo startne številke," je še dodal slovenski zvezdnik, za katerega kriterij po Dofineji zagotovo velja za eno največjih dirk, ki mu še manjkajo v zbirki zmag.
A Pogačar bo imel v lovu na zmago zelo težko delo, saj se bo na startu v Domératu pojavila zvezdniška zasedba, ki stopnjuje formo za prihajajočo dirko po Franciji. Poleg Tadeja bosta tako na dirki nastopila tudi drugi in tretji kolesar lanskega Toura ter tudi letošnja največja Pogačarjeva rivala v lovu na rumeno majico, Jonas Vingegaard (Visma-Lease a Bike) in Remco Evenepoel (Soudal-QuickStep).
Vingegaard je tudi edini nekdanji zmagovalec te legendarne dirke, ki se bo pojavil na startu, obenem pa bo kriterij po Dofineji šele prvi neposredni spopad med Pogačarjem in Jonasom po lanskem Touru. Poleg dveh največjih rivalov zadnjega časa pa bo zanimivo videti tudi, v kakšni formi se bo dirke udeležil Remco, ki se je letos sicer že udaril s Pogačarjem na dirkah Amstel Gold, valonski puščici in Liege-Bastogne-Liege, a se je šele vračal po poškodbi in ni bil kos izjemnemu Slovencu.
Predvsem bo zanimivo spremljati, v kakšni formi so slab mesec pred začetkom Toura trije glavni favoriti, saj je za Pogačarjem izjemna sezona (zmage na dirki po ZAE, Strade Bianche, po Flandriji, valonski puščici in Liege-Bastogne-Liege), a je svoj zadnji nastop zabeležil konec aprila, medtem ko je še daljša pavza za Vingegaardom, ki po zmagi na dirki po Algarveju ni nastopil že vse od padca na dirki Pariz-Nica sredi marca. Tudi Remco je svoj zadnji nastop vpisal v začetku maja na dirki po Romandiji, večji del sezone pa je izpustil zaradi poškodbe iz minulega leta.
Svojo priložnost bodo tako ob še nepreverjeni formi treh glavnih favoritov iskali drugi odlični kolesarji, ki so si prav tako kriterij po Dofineji izbrali kot generalko pred dirko po Franciji, kjer bodo ciljali na visoko uvrstitev. Tik pred zdajci je nastop po Dofineji sicer odpovedal Danec Mattias Skjelmose (Lidl-Trek), ob favorizirani trojici pa na visoko uvrstitev v skupnem seštevku računajo še Francoz Lenny Martinez (Bahrain Victorious), Nemec Florian Lipowitz (Red Bull-BORA-hansgrohe), Irca Ben Healy (EF Education-EasyPost) in Eddie Dunbar (Jayco AlUla), Španca Carlos Rodriguez (Ineos Grenadiers) in Enric Mas (Movistar) ter Američan Matteo Jorgenson, sicer moštveni kolega Vingegaarda pri Vismi.
Po Dofineji bo nastopil tudi še en Slovenec, Domen Novak, ki pa bo imel vlogo Pogačarjevega pomočnik pri emiratih. Poleg njega bodo Tadeju pri lovu na prvo zmago po Dofineji iz izjemno močne ekipe UAE Team Emirates stali ob strani še Tim Wellens, Pavel Sivakov, Marc Soler, Nils Politt in Jhonatan Narváez.
A čeprav Pogačarju kriterij po Dofineji še manjka na seznamu zmag, imamo Slovenci na 8-dnevno etapno dirko v francoskih Alpah lepe spomine, saj je aktualni zmagovalec Primož Roglič z dvema zmagama (2022 in 2024) eden najuspešnejših kolesarjev te legendarne dirke. Več zmag imajo le Britanec Chris Froome, Španec Luis Ocaña ter Francozi Nello Lauredi, Charly Mottet in Bernard Hinault, ki so po Dofineji slavili trikrat.
Odgovor o letošnjem zmagovalcu dirke bo sicer dala predvsem druga polovica preizkušnje, saj se pravi boj za skupno zmago pričakuje šele od sredinega posamičnega kronometra dalje, čeprav je tudi začetek dirke vse prej kot enostaven, z razgibanimi, hribovitimi etapami.
Takšna je zagotovo prva etapa od Domérata do Montlucona, katere drugi del sestavljajo krajši, a strmi vzponi, zadnjega (600 m, 8,6 %) pa prečkajo 4,5 kilometrov pred ciljem. Tudi druga etapa od Prémilhata do Issoire je enako razgibana, le da so vzponi razporejeni skozi celotno traso. Z 204,6 kilometri je tudi najdaljša etapa dirke, zadnji vzpon (1,8 km, 5,7 %) pa kolesarji prečkajo 17,9 kilometrov pred ciljem. Še bolj razgibana, z dosti več višinskimi metri, pa je tretja etapa od Briouda do Charantonnaya. Pred zadnjimi 13,4 kilometri kolesarje pričaka brutalen "zid", 1,2 kilometra dolg vzpon, s povprečno naklonino 9,2 %.
Posamični kronometer v Saint-Pérayu četrte etape pa bo prvi pravi test za vse favorite za skupni seštevek. 17,7 kilometrov dolga trasa je pretežno ravninska, z izjemo enega kratkega in strmega vzpona na sredini preizkušnje. Pred ognjemetom v zadnjih treh etapah sledi še peta etapa od Saint-Priesta do Mâcona, ki je pretežno ravninska, a znotraj 50 kilometrov kolesarje vseeno pričakajo štirje vzponi. Zadnjega (5,3 km, 4,6 %) prečkajo 27 kilometrov pred ciljem.
Šesta etapa od Valserhôna do Comblouxa pa postreže s prvim gorskim ciljem. Kolesarji se bodo tekom dneva povzpeli za 2500 višinskih metrov, vse skupaj pa se zaključi z 10-kilometrskim vzponom do smučarskega letovišča Combloux. Še posebej zahtevni bodo zadnji trije kilometri vzpona.
Kraljevska etapa pa bo na sporedu v soboto. V sedmi etapi se bodo namreč kolesarji spopadli z brutalnima Col de la Madeleine (24,6 km, 6,2 %) in Col de la Croix de Fer (22,4 km, 6,9 %), medtem ko jih cilj ponovno čaka v smučarskem letovišču, saj se bodo z zaključnim vzponom (16,5 km, 6,7 %) povzpeli do letovišča Valmeinier 1800. Skupno se bodo kolesarji tekom 132 kilometrov trase povzpeli za kar 4900 višinskih metrov.
Zahtevna, a vendarle nekoliko lažja, bo tudi zadnja, osma etapa, od Val-d'Arca do Plateau du Mons Cenis. Kolesarji se bodo povzpeli za 3600 višinskih metrov, večino vzpenjanja pa je zapakiranega v zadnjih 80 kilometrov preizkušnje. Dirka se bo odločila na zadnjem vzponu (9,6 km, 6,9 %), preden kolesarje pričaka zadnjih ravninskih 5 kilometrov na vrhu planote Mont-Cenis.
Jasno je le nekaj, čaka nas spektakel!
