Nekdanji trener košarkarjev Uniona Olimpije v zadnji sezoni blesti s poljskim Turowom. Klub je popeljal do končnice pokala ULEB in redni del poljske lige končal na prvem mestu.
Sašo Filipovski
je poleti leta 2006 prevzel vodenje malega poljskega kluba
PGE Turow
in sestavil ekipo, ko jo vodi moto: zvezdnik je ekipa. Ta v tej sezoni
sploh prvič nastopa v mednarodnem tekmovanju. Ker klubska dvorana ni zadovoljevala kriterijev za
prirejanje evropskih tekem, je moštvo svoje nasprotnike gostilo kar čez mejo na Češkem.
Po lanskem drugem mestu v poljskem prvenstvu (v finalu končnice je bil za varovance Filipovskega usoden šele bogati Prokom ) je letos cilj iti do konca. V vseh tekmovanjih. Po prvem mestu v rednem delu državnega prvenstva se oči navijačev obračajo predvsem proti zaključnem turnirju osmerice pokala ULEB v Torinu, kjer bo prvi nasprotnik Turowa Dinamo iz Moskve .
Pred približno tednom dni je odstavljeni direktor Olimpije Janez rajgelj prav Filipovksega izpostavil kot trenerja, ki ga je želel videti na klopi tivolskega giganta. In dodal, da je Sašo najbolj nadarjen evropski trener, ki je pri 33 letih izkusil toliko kot nekateri ne v vsej svoji karieri.
Pred vami je final 8 v Torinu. Prvi nasprotnik je moskovski Dinamo. Kaj lahko poveste o
njem?
Gre za izredno dobrega nasprotnika, ima igralce evroligaške kakovosti, velik adut pa je tudi trener Svetozar Pešić, ki je izkušen trenerski maček, osvojil je vse polno lovorik, reprezentančnih in klubskih. Mi toliko izkušenj nimamo, smo pa v tej sezoni pokazali neko kakovost in glede na to, da se igra turnirski sistem na izpadanje, lahko presenetimo, če bomo imeli dober dan. Vemo od kod nam pretijo nevarnosti, smo pripravljeni. Potrebno bo pametno odigrati vseh 40 minut. Če se nam zadeve poklopijo v napadu in obrambi, lahko presenetimo. Čeprav je Dinamo ekipa, ki dosega izredno veliko točk, veliko tekem je dobil tudi za dvajset in več točk. Želimo se dokazati na tem finalnem turnirju, čaka pa nas težka bitka.
Hendikep je bilo tudi igranje v tuji dvorani, saj vaša ni zadovoljevala evropskih kriterijev. Domače tekme ste gostili kar v drugi državi.
V primerjavi s proračuni ostalih smo res majhni, iz izredno majhnega mesta, ki ima vsega 30 tisoč prebivalcev. Pogoji tu niso dovolj dobri, zato smo igrali v najbližji primerni dvorani, ki pa je na Češkem. V Pokalu ULEB smo izgubili le tri tekme. Res smo presenečenje in želimo biti presenečenje tudi na finalnem turnirju.
Na Poljskem vas hvalijo kot trenerja, ki je ustvaril posebno vzdušje in je s svojim sistemom igre in trdim delom klub popeljal v prej nepredstavljive višave.
Od samega začetka sem pred igralce postavil visoke cilje in s tem tudi visoka pričakovanja na treningih. Trenirali smo res trdo, čeprav v zelo težkih pogojih. V poljskem prvenstvu recimo na gostovanja potujemo po deset ali 12 ur. Takih gostovanj je zelo veliko, kar je fizično izčrpavajoče. Sezona je zlo naporna, z igralci pa sem zelo zadovoljen. Selekcioniral sem jih po znanju in karakterju. Zelo radi trenirajo, osebne cilje so pripravljeni prilagoditi skupnemu cilju. Potrudil sem se, da vsakega igralca individualno izboljšam in mu najdem prostor v sistemu, kjer se bo počutil pomembnega. In jasno, da bo sistem z vlogo vsakega posameznika uspešen.
Zelo vas hvali tudi organizator igre Andres Rodriguez, nekdanji igralec Olimpije, ki ste ga
pripeljali na Poljsko.
Rodriguez je praktično najboljši podajalec v ligi. Pri nas se ve, kdo so "šuterji", tisti z največjim odstotkom največ mečejo, centri morajo skakati in igrati po globini. V napadu dokaj dobro tečemo, razvijemo hitro igro, znamo pa tudi ustaviti in nadzirati potek tekme. Mislim, da imamo dober sistem in sem zadovoljen.
Kakšna je sicer poljska liga?
Liga je težka. Predvsem zato ker je zelo veliko tujcev, liga je glede tega odprta. Edino pravilo je, da mora biti na parketu 40 minut vsaj en Poljak in štirje med 12. Izredno veliko je Američanov, med sezono se veliko menja, igralci in trenerji prestopajo iz kluba v klub. Imamo zelo težka potovanja, na katera potujemo 10 ali 12 ur in po tem še toliko nazaj. Ritem je izredno naporen in na to se je treba navaditi. Avtobusi pa potujejo s povprečno hitrostjo 60 ali 70 kilometrov na uro, saj avtocest ni. Trenutno smo osvojili prvo mesto v regularnem delu prvenstva, čez štiri dni je na vrsti pokal, kjer se bomo skušali dokopati prve lovorike. Po tem sledi Torino in za tem še prvenstvena končnica osmih ekip na izpadanje. Igra se na tri dobljene tekme, polfinale in finale pa na štiri. Tekem je veliko.
Na Poljskem pri Anwilu deluje tudi Aleš Pipan. Sta v stiku?
Z Alešem imava zelo dobre odnose in ga zelo cenim kot trenerja. Veseli me, da nas je tu kar nekaj iz Slovenije, tako igralcev, kot trenerjev, tudi David Dedek, ki je pomočnik trenerja v Prokomu. Pipanov klub ima prav tako dobro sezono, izgubili so pomembnega igralca Hendersona, ki je odšel sredi sezone. To se je poznalo. Sicer pa igrajo dobro košarko, Aleš je sistem prilagodil svojim igralcem. V pokalu ULEB so imeli nekaj smole, da se niso uvrstili naprej. So pa letošnji zmagovalci super-pokala, v prvenstvu in pokalu pa je še vse odprto. Bodo trd nasprotnik.
Kako se sicer počutite na Poljskem? Kaj lahko poveste o življenju?
Poljska se izredno razvija. Ima 40 milijonov prebivalcev in vse več tujih investitorjev vlaga svoj denar sem, saj gre za zelo veliko tržišče. Košarka je zelo priljubljena, dvorane so polne, edini problem pa so prometne povezave, ki pa so v izgradnji. Tu bo tudi evropsko prvenstvo v košarki in v nogometu. Priljubljene so tudi borilne veščine, pa rokomet, nogomet, smučarski skoki … Jasno pa je, da država potrebuje čas. Da iz tradicije komunizma pride v sodobni družbeni sistem.
Če končava doma, z Olimpijo. Bivši direktor kluba Janez Rajgelj vas je izpostavil kot trenerja, ki ga je želel na klopi in razkril, da se je z vami o tem tudi konkretno pogovarjal. Lahko o tem poveste kaj več?
Z Rajgljem se zelo dobro razumeva. Poznava se že deset let, odkar je bil on agent Marka Miliča, jaz pa drugi pomočnik pri Olimpiji. Ves čas sva v stiku. Navezal ga je tudi, ko je prevzel direktorsko mesto v Olimpiji in je izrazil željo po sodelovanju. Seveda me je zanimalo, saj sem v Olimpiji prebil deset let. Na klub me vežejo lepi spomini, v Olimpiji sem se tudi zelo veliko naučil in ni dvoma, da je moj klub in bo to vedno ostala. Jasno pa je, da vsakega trenerja zanimajo urejene razmere. Olimpija je v treh letih zamenjala sedem trenerjev: najprej sem bil jaz, potem Pino Grdović, Zmago Sagadin, Tomo Mahorič, Gašper Okorn, Memi Bečirović in zdaj Đikić. To ni pokazatelj stabilnosti.
Kakšno prihodnost napovedujete klubu?
Upam, da se bodo vsi lobiji okoli kluba združili in vlekli v isto smer. Da bodo sprejeli kompromis in sestavili program za razvoj kluba. Ta ima še vedno dober ugled v Evropi, vsi se se spomnijo močne Olimpije, ki je imela odličen sistem igre, ki je veliko trenirala in proizvajala in imela tudi rezultate. Se pa ta ugled iz leta v leto ruši. Čedalje težje je dobiti dobre igralce, saj če si slab plačnik … Olimpija je vedno plačevala manj, a je plačevala redno in igralcem ponudila kakovostno delo. Časi so se spremenili, verjamem pa, da je prišel čas, da bodo vajeti v svoje roke prevzeli pametni ljudje, ki bodo postavili ustrezen program, ki bo Olimpijo popeljal na pota stare slave. To pričakujem v naslednjih letih, saj si Olimpija zasluži Evroligo in dober status še naprej.
Po lanskem drugem mestu v poljskem prvenstvu (v finalu končnice je bil za varovance Filipovskega usoden šele bogati Prokom ) je letos cilj iti do konca. V vseh tekmovanjih. Po prvem mestu v rednem delu državnega prvenstva se oči navijačev obračajo predvsem proti zaključnem turnirju osmerice pokala ULEB v Torinu, kjer bo prvi nasprotnik Turowa Dinamo iz Moskve .
Pred približno tednom dni je odstavljeni direktor Olimpije Janez rajgelj prav Filipovksega izpostavil kot trenerja, ki ga je želel videti na klopi tivolskega giganta. In dodal, da je Sašo najbolj nadarjen evropski trener, ki je pri 33 letih izkusil toliko kot nekateri ne v vsej svoji karieri.
|
V opremi svojega kluba © PGE Turow
|
Gre za izredno dobrega nasprotnika, ima igralce evroligaške kakovosti, velik adut pa je tudi trener Svetozar Pešić, ki je izkušen trenerski maček, osvojil je vse polno lovorik, reprezentančnih in klubskih. Mi toliko izkušenj nimamo, smo pa v tej sezoni pokazali neko kakovost in glede na to, da se igra turnirski sistem na izpadanje, lahko presenetimo, če bomo imeli dober dan. Vemo od kod nam pretijo nevarnosti, smo pripravljeni. Potrebno bo pametno odigrati vseh 40 minut. Če se nam zadeve poklopijo v napadu in obrambi, lahko presenetimo. Čeprav je Dinamo ekipa, ki dosega izredno veliko točk, veliko tekem je dobil tudi za dvajset in več točk. Želimo se dokazati na tem finalnem turnirju, čaka pa nas težka bitka.
Hendikep je bilo tudi igranje v tuji dvorani, saj vaša ni zadovoljevala evropskih kriterijev. Domače tekme ste gostili kar v drugi državi.
V primerjavi s proračuni ostalih smo res majhni, iz izredno majhnega mesta, ki ima vsega 30 tisoč prebivalcev. Pogoji tu niso dovolj dobri, zato smo igrali v najbližji primerni dvorani, ki pa je na Češkem. V Pokalu ULEB smo izgubili le tri tekme. Res smo presenečenje in želimo biti presenečenje tudi na finalnem turnirju.
Na Poljskem vas hvalijo kot trenerja, ki je ustvaril posebno vzdušje in je s svojim sistemom igre in trdim delom klub popeljal v prej nepredstavljive višave.
Od samega začetka sem pred igralce postavil visoke cilje in s tem tudi visoka pričakovanja na treningih. Trenirali smo res trdo, čeprav v zelo težkih pogojih. V poljskem prvenstvu recimo na gostovanja potujemo po deset ali 12 ur. Takih gostovanj je zelo veliko, kar je fizično izčrpavajoče. Sezona je zlo naporna, z igralci pa sem zelo zadovoljen. Selekcioniral sem jih po znanju in karakterju. Zelo radi trenirajo, osebne cilje so pripravljeni prilagoditi skupnemu cilju. Potrudil sem se, da vsakega igralca individualno izboljšam in mu najdem prostor v sistemu, kjer se bo počutil pomembnega. In jasno, da bo sistem z vlogo vsakega posameznika uspešen.
|
Filipovski z Marinom Baždarićem in Vladimerjem Boiso © SPS |
Rodriguez je praktično najboljši podajalec v ligi. Pri nas se ve, kdo so "šuterji", tisti z največjim odstotkom največ mečejo, centri morajo skakati in igrati po globini. V napadu dokaj dobro tečemo, razvijemo hitro igro, znamo pa tudi ustaviti in nadzirati potek tekme. Mislim, da imamo dober sistem in sem zadovoljen.
|
Imamo zelo težka potovanja, na katera potujemo 10 ali 12 ur in po tem še toliko nazaj. Avtobusi pa potujejo s povprečno hitrostjo 60 ali 70 kilometrov na uro, saj avtocest ni. Sašo Filipovski |
|
Liga je težka. Predvsem zato ker je zelo veliko tujcev, liga je glede tega odprta. Edino pravilo je, da mora biti na parketu 40 minut vsaj en Poljak in štirje med 12. Izredno veliko je Američanov, med sezono se veliko menja, igralci in trenerji prestopajo iz kluba v klub. Imamo zelo težka potovanja, na katera potujemo 10 ali 12 ur in po tem še toliko nazaj. Ritem je izredno naporen in na to se je treba navaditi. Avtobusi pa potujejo s povprečno hitrostjo 60 ali 70 kilometrov na uro, saj avtocest ni. Trenutno smo osvojili prvo mesto v regularnem delu prvenstva, čez štiri dni je na vrsti pokal, kjer se bomo skušali dokopati prve lovorike. Po tem sledi Torino in za tem še prvenstvena končnica osmih ekip na izpadanje. Igra se na tri dobljene tekme, polfinale in finale pa na štiri. Tekem je veliko.
Na Poljskem pri Anwilu deluje tudi Aleš Pipan. Sta v stiku?
Z Alešem imava zelo dobre odnose in ga zelo cenim kot trenerja. Veseli me, da nas je tu kar nekaj iz Slovenije, tako igralcev, kot trenerjev, tudi David Dedek, ki je pomočnik trenerja v Prokomu. Pipanov klub ima prav tako dobro sezono, izgubili so pomembnega igralca Hendersona, ki je odšel sredi sezone. To se je poznalo. Sicer pa igrajo dobro košarko, Aleš je sistem prilagodil svojim igralcem. V pokalu ULEB so imeli nekaj smole, da se niso uvrstili naprej. So pa letošnji zmagovalci super-pokala, v prvenstvu in pokalu pa je še vse odprto. Bodo trd nasprotnik.
|
Včasih je treba glas tudi povzdigniti. © SPS
|
Poljska se izredno razvija. Ima 40 milijonov prebivalcev in vse več tujih investitorjev vlaga svoj denar sem, saj gre za zelo veliko tržišče. Košarka je zelo priljubljena, dvorane so polne, edini problem pa so prometne povezave, ki pa so v izgradnji. Tu bo tudi evropsko prvenstvo v košarki in v nogometu. Priljubljene so tudi borilne veščine, pa rokomet, nogomet, smučarski skoki … Jasno pa je, da država potrebuje čas. Da iz tradicije komunizma pride v sodobni družbeni sistem.
Če končava doma, z Olimpijo. Bivši direktor kluba Janez Rajgelj vas je izpostavil kot trenerja, ki ga je želel na klopi in razkril, da se je z vami o tem tudi konkretno pogovarjal. Lahko o tem poveste kaj več?
Z Rajgljem se zelo dobro razumeva. Poznava se že deset let, odkar je bil on agent Marka Miliča, jaz pa drugi pomočnik pri Olimpiji. Ves čas sva v stiku. Navezal ga je tudi, ko je prevzel direktorsko mesto v Olimpiji in je izrazil željo po sodelovanju. Seveda me je zanimalo, saj sem v Olimpiji prebil deset let. Na klub me vežejo lepi spomini, v Olimpiji sem se tudi zelo veliko naučil in ni dvoma, da je moj klub in bo to vedno ostala. Jasno pa je, da vsakega trenerja zanimajo urejene razmere. Olimpija je v treh letih zamenjala sedem trenerjev: najprej sem bil jaz, potem Pino Grdović, Zmago Sagadin, Tomo Mahorič, Gašper Okorn, Memi Bečirović in zdaj Đikić. To ni pokazatelj stabilnosti.
|
Z ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom © SPS
|
Kakšno prihodnost napovedujete klubu?
Upam, da se bodo vsi lobiji okoli kluba združili in vlekli v isto smer. Da bodo sprejeli kompromis in sestavili program za razvoj kluba. Ta ima še vedno dober ugled v Evropi, vsi se se spomnijo močne Olimpije, ki je imela odličen sistem igre, ki je veliko trenirala in proizvajala in imela tudi rezultate. Se pa ta ugled iz leta v leto ruši. Čedalje težje je dobiti dobre igralce, saj če si slab plačnik … Olimpija je vedno plačevala manj, a je plačevala redno in igralcem ponudila kakovostno delo. Časi so se spremenili, verjamem pa, da je prišel čas, da bodo vajeti v svoje roke prevzeli pametni ljudje, ki bodo postavili ustrezen program, ki bo Olimpijo popeljal na pota stare slave. To pričakujem v naslednjih letih, saj si Olimpija zasluži Evroligo in dober status še naprej.
