Preberite še

Časovni stroj: Toni Kukoč

Koliko ste še povezani s košarko?
Trenutno me košarka ne zanima. Rad bi se odpočil. Odkar sem se upokojil, sem si ogledal le štiri ali pet tekem v Chicagu in Milwaukeeju.

Bržkone pa z zanimanjem spremljate sina Marina, ki igra za srednješolsko košarkarsko ekipo Whitney Young High. Gre lahko po poti svojega očeta?
Zdaj še težko rečem, saj ima komaj 16 let. Igra dobro in je talentiran. Mogoče je vse.

	Za menoj je super kariera, ni veliko takih, še posebej v Evropi. Imel sem srečo, da sem bil ob pravem času na pravem mestu. Delal sem s super trenerji in igralci. Toni Kukoč

V svoji karieri ste osvojili praktično vse – olimpijski kolajni, naslov svetovnega in evropskega prvaka, zlate prstane … Na katero lovoriko ste najbolj ponosni?
Ponosen sem na vse lovorike, saj sem moral prav za vse trdo trenirati, se znojiti, igrati na vso moč. Delal sem korak po korak. Ko si enkrat na vrhu, te seveda vsak želi spraviti z njega, in najti moraš dodatno motivacijo, moč, željo, da tam tudi ostaneš.

Ste na svoji športni poti kaj pogrešali?
V karieri sem se učil tako na tujih kot na svojih napakah, na dobrih in slabo odigranih tekmah. Gledal sem igralce, ki so bili boljši od mene, poslušal izkušene trenerje. Ves čas sem se učil novih stvari, kajti košarka ni šport, ko lahko rečeš, zdaj jo poznam in lahko igram. Košarka napreduje iz dneva v dan, iz leta v leto.

Kukoč je dres Jugoplastike nosil v letih 1987 - 1991. V tem času je s Splitčani kar trikrat zapored postal evropski klubski prvak. © 24sata

Ste imeli kak moto, ki vas je spremljal v karieri?
V bistvu sem ves čas ugotavljal, da je precej bolje zmagati kot izgubiti. Nihče ne gleda, koliko kilometrov si pretekel na treningu ali kolikokrat si v tistih sedmih, osmih urah na treningih vrgel na koš. Na koncu je merilo, kaj si pokazal na tekmi.

S katerimi igralci ste se na parketu najbolje ujeli?
Veliko jih je bilo. Najslavnejši med njimi so bili prav gotovo Michael Jordan, Scottie Pippen in Dennis Rodman. Tudi v Jugoplastiki in reprezentancah bivše Jugoslavije in Hrvaške sem imel sijajne soigralce.

Se spomnite tudi Jureta Zdovca? Nenazadnje ste bili na njegovi poslovilni tekmi pred tremi leti v Ljubljani.
Kako se ga ne bi spomnil. Jure je najboljši slovenski košarkar vseh časov, eden od najboljših igralcev bivše Jugoslavije. Lahko bi rekel, da je celo najboljši organizator igre, ki ga je kdaj imela Jugoslavija. Prav gotovo pa najpopolnejši in najbolje pripravljeni igralec, kar sem jih poznal.

	Zdaj se ne ukvarjajo toliko z mladim kot so se v naših časih. To mi ni všeč. Nihče nima več potrpljenja delati z otroki, starimi 14, 15, 16 let. Vsi bi bili trenerji članskih ekip. Zato je vedno več igralcev, ki so narejeni na pol. Toni Kukoč

Zdovc je nedavno postal novi selektor slovenske košarkarske reprezentance in pred kratkim trener Olimpije. Mislite, da ima dovolj izkušenj in avtoritete za takšno vlogo?
Če ima kdo avtoriteto in sijajno košarkarsko preteklost, potem je to Jure Zdovc. Košarko pozna tako z igralske kot tudi s trenerske plati. Igral je v dobrih ekipah z dobrimi trenerji. Jure je lahko odličen selektor in trener.

Kako dobro pa poznate ostale naše košarkarje?
Poznam vse štiri igralce, ki nastopajo v ligi NBA. Mislim, da so zelo dobri, saj sicer ne bi igrali v tej ligi. A spominjam se tudi Petra Vilfana. Ko sem namreč začel gledati košarko, je Vilfan ravno prišel v Jugoplastiko. To so bili moji začetki. Pero in Jure sta najboljša slovenska igralca.

Veliko časa preživi s svojima otrokoma – 16-letnim sinom Marinom in 12-letno hčerko Stello. In če je lepo vreme, tudi v družbi Michaela Jordana, na igriščih za golf. © 24sata

Pred sezono smo spremljali pravi eksodus košarkarjev iz lige NBA na staro celino. Kaj je s tem pridobila evropska košarka?
Za Evropo bi bilo bolje, če bi se potrudila zadržati evropske igralce. Prav gotovo je za neki evropski klub prihod kakega igralca iz Amerike velika atrakcija. A verjamem, da so domači košarkarji popolnejši in bolj talentirani. Če je že treba dati komu denar, potem je bolje, da ga dobi mlad domač tekmovalec.

Sloveli ste po posebnem stilu igre, ki je bila polna elegance, domišljije in kombinatorike. Za svojo višino (211 centimetrov, op. p.) ste lahko igrali praktično na vseh položajih. Je dandanes kak košarkar, ki vam je podoben?
Enkratnih igralcev, kot smo bili pred desetimi leti predvsem Magic, Pippen in tudi jaz, je sedaj precej več. Mislim, da je bil Jordan najboljši igralec in najbolj atraktiven košarkar, ki je kdaj igral v NBA. Zdaj je to LeBron James, ki je nekaj centimetrov višji in 20 kilogramov težji. Evolucija ni vprašljiva. Nekoč je vsaka ekipa imela igralca, ki je bil atlet in je zabijal. Zdaj pa je v vsakem moštvu po 10 igralcev, ki lahko zabijejo. V zadnjem času je manj igralcev, ki so tehnično dovršeni. Košarka je odšla v smer individualizma, ko se ekipa sestavi iz nekaj igralcev, ki lahko zadenejo, nekaj, ki igrajo obrambo, nekaj pa jih skače. Potem pa moštvu dodajo še enega do dva igralca, ki povežeta vse te komponente. V San Antoniu je tak košarkar Manu Ginobili, v Dallasu Dirk Nowitzki in v Utahu Andrej Kirilenko.

Na Gripe ga je pripeljal Igor Karković. Nikoli pa se ni počutil kot zvezda. © Večernji list

Pink Panther, beli Magic, pajek iz Splita, natakar, evropski Jordan, hrvaška senzacija. To so le nekateri vzdevki, ki so zaznamovali vašo kariero. Kateri vam je bil najbolj všeč?
Vsi so na svoj način obeležili določen del moje kariere in vsi so bili pozitivni. Vsak športnik je vesel, ko dobi nek pozitiven vzdevek. Več jih je, bolje je.

Ste se kdaj počutili kot zvezdnik?
Ne, nikoli nisem o sebi razmišljal kot o zvezdi. Lepo je sicer, ko nekam prideš, pa te ljudje spoštujejo in cenijo to, kar si naredil v svojem športu. A na koncu veš, da ti tega nihče ni dal, da si vse to naredil sam, s trdim delom, treningi in močno voljo.

Golf je zdaj vaša prva športna ljubezen. Kaj vas tako privlači v tem športu?
Nekdo, ki je 20 let življenja preživel zaprt v dvorani, se selil po hotelih, igral pred 20 ali 30 tisoč navijači, ima zdaj priložnost, da večji del dneva preživi v naravi s prijatelji, sprehajajoč se po travi. Pri golfu moraš razmišljati z glavo, upoštevati moraš naravo, toliko je stvari, ko se moraš kontrolirati. Če ti to uspeva v golfu, potem se lažje nadzoruješ tudi v drugih športih.

S Chicago Bullsi (Kukoč je na skrajni levi) je trikrat osvojil zlati prstan in bil v sezoni 1995/96 razglašen za najboljšega šestega igralca v ligi NBA. © AFP

In kako dobri ste?
Moj hendikep je štiri. Golf igram že 15 ali 16 let. V Chicagu sem tudi član tamkajšnjega kluba. Včasih ga igram tudi z Jordanom. Če je lepo vreme, ga igram vsak dan.

Ali je res, da gradite vilo v Splitu in se nekoč nameravate vrniti v domovino?
Ni res, se pa v Split vračam vsako leto za nekaj mesecev. Prihodnje leto bom prišel spet enkrat poleti.

Kdaj pa vas bomo spet videli v Sloveniji?
Če me bo pot zanesla k vam, potem bom prav gotovo obiskal golf igrišče na Bledu. Tam se že igral, teren mi je zelo všeč.