Šport > Košarka
2 ogledov

Lukšič skeptičen glede EP 2013

Igor Lukšič in Sani Bečirović po letošnjem svetovnem prvenstvu. (Foto: KZS/www.a Žurnal24 main
Minister za šport Igor Lukšič ni velik optimist glede zagotavljanja sredstev za košarkarsko EP 2013, za katerega je Slovenija ostala edina kandidatka: "Morali bi razmisliti, kaj se dogaja, da smo edini."

Kako komentirate dejstvo, da je Slovenija uradno ostala osamljena kandidatka za organizacijo košarkarskega EP 2013?
Po eni strani je zaskrbljujoče, po drugi pa dober obet. Če je med kandidati za organizacijo gneča, dobiš občutek, da je ta zadeva vredna in zanima več držav. Če pa si edini kandidat, te lahko malo skrbi, kaj je z drugimi, ki bi radi dosegli enake cilje – se pravi promovirali košarko v svoji državi, se izognili izgubi pri projektu, morda celo naredili kakšen korak v smeri finančne okrepitve košarke, se uveljavili kot dobri organizatorji. Morali bi razmisliti, kaj se dogaja, da smo ostali edini kandidati.

Na KZS pričakujejo prispevek osmih milijonov evrov od države, ki bi šel Fibi Europe. Bo država to zagotovila?
Država je zavezana regulativi, ki jo je sama sprejela na to temo, se pravi zakonu o športu in pravilnikom za sofinanciranje velikih tekem. Znotraj  tega je nemogoče, da bi država po ustaljenih merilih dala osem milijonov za organizacijo tekmovanja. Na koncu odloči državni zbor. Jaz kot minister za šport sem vedno vesel, da pridejo dodatna sredstva na področju športa. Ne gre le za 8,8 milijona in ne osem milijonov, ampak tudi za dve dvorani, ki ju Slovenija nima. Po predpostavkah bi morala imeti pet primernih dvoran za EP, ima pa le tri. To KZS ve. Dve dvorani bi bilo treba zgraditi do 2013. Vse, kar ima KZS v rokah, so obljube posameznih klubov in županov, da bi se to do leta 2013 dalo zgraditi. Ampak gre le za dve leti. Na obljubah se ne da graditi, zlasti ko gre za dve leti in to v času krize. Ob tem imamo v letu 2013 v igri univerzijado, ki je skozi državni zbor prišla kot dodatna obremenitev proračuna s področja športa. Kot minister bi bil sicer vesel, da bi država dajala dodatne investicije v šport, ampak predvidevam velike težave pri kolegih na drugih dejavnostih. Nekdo bi moral zagotoviti, da bo učinek sinergije na tem področju tako velik, da bo minister za finance na koncu odobril sredstva, ker bi jih dobili še toliko in toliko nazaj ali pa vsaj v tem deležu. Za zdaj ni nikogar, ki bi si to upal trditi.

Torej bo odločitev slonela na državnem zboru?

Vedno je odločitev njegova, saj državni zbor sprejema proračun. Za naslednje leto v državnem proračunu ni predvidenih teh sredstev. Za leto 2012 tudi ne. Sredstva bi bilo torej treba od nekje "potegniti", v tem primeru iz sredstev, ki jih ni, se pravi da povečujemo primanjkljaj v državnem proračunu. Zavezani smo tudi obvezam v odnosu do EU in monetarne politike v krogu EU, tako da bo o predlogu, ali sploh gremo v projekt, treba razpravljati tudi na ravni vlade. Gotovo ne bo šlo le za odločitev Ministrstva za šport.

Iz povedanega je jasno, da ste do organizacije EP precej skeptični.

Zelo sem skeptičen, ker gre za lahkoten pristop. Slovenija oziroma katerakoli zveza lahko mirno kandidira in pri tem ni pripravljena zagotoviti niti enega milijona evrov. Hkrati pa govoriti, da za tem stoji velik interes zasebnih podjetij … To je preveč lahkoten način lotevanja tako velikih projektov. Tega ne moremo kopičiti. Če je že univerzijada, kjer zdaj strnjujemo vrste, šla skozi na tak način, ni dobro, da po enakem principu spuščamo tudi ostale zveze. Nekaj več kot 10 tisoč evrov dajemo za SP denimo v kajaku in kanuju. Za EP v rokometu smo dali podobno vsoto. Odkar se je pojavila univerzijada, se očitno lahko na znesek v višini več milijonov evrov mirno računa na državo in bo vsaka zgodba stekla. Kot minister za šport nimam nič proti, če se državni zbor za to odloči. Če pa gledam s stališča logike, ki se uveljavlja – da je odgovornost posamezne zveze le to, da predlaga, ostalo pa naj naredi država – pa se mi ne zdi korektno.

Kako daleč so pogovori s KZS na to problematiko?
Vlada je obravnavala prvo vlogo, ki jo je KZS poslala. Zveza je namreč poslala dve vlogi, ki se razlikujeta po višini cene in pričakovanjih. V skladu s pravili, ki veljajo, je ocenila, da ima možnost dati do 20 odstotkov zneska treh milijonov. S tem, da je prispevek odvisen od tega, koliko prvenstev drugo leto še bo. Vlada po obstoječih pravilih da na kup vse kandidature in razporeja sredstva na posamezna prvenstva glede na to, koliko jih je v igri in koliko točk dobi katero.

Prispevek države bi bil torej največ 600 tisoč evrov?

Dogaja se podobno kot z univerzijado. Trije milijoni pristojbine so postali štirje milijoni. Dvajset odstotkov tega zneska lahko država največ da po pravilih, ki veljajo.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.