Šport > Košarka
13 ogledov

Rajgelj: Dragića si nismo mogli privoščiti

Janez Rajgelj Saša Despot
Direktor Uniona Olimpije Janez Rajgelj je v pogovoru z mediji pojasnil, da finančno stanje v ljubljanskem klubu (znova) ni rožnato. Dolg, ki naj bi bil ogromen, bo predvidoma odpravljen šele v petih letih.

Kakšno je finančno stanje v klubu?
Prisiljeni smo v sedanjosti živeti s preteklostjo. Ko smo lani 1. julija startali v nekakšen remont Uniona Olimpije, se ni vedelo, ali bo klub sploh obstal. Lahko smo zadovoljni s tem, kar nam je uspelo. Tako rezultatsko kot finančno. Dejstvo je, da ta klub še vedno obstaja in nastopa v Evroligi. Zame je to velik dosežek. Letos bi si v Evroligi seveda želeli kaj več, v ligi ABA pa smo zabeležili sedem zmag in en poraz. Zame je razmerje 8:0, saj smo za točko izgubili z Maccabijem in glede na okoliščine, ki vladajo v jadranski ligi, je bil sobotni poraz zame velika zmaga. Glede na vložek je to izjemen rezultat. Tudi zaradi tega, ker bo Olimpija še naslednjih štiri ali pet let odplačevala dolgove. Z zelo težkim nahrbtnikom je zelo težko stati, kaj šele teči, od nas pa vsi zahtevajo tek.

Se ta nahrbtnik hitro prazni?
Ta nahrbtnik se je začel prazniti šele s to sezono. Minulo je šlo za preživetje in nismo uspeli zmanjšati teže tega nahrbtnika. To bo treba razporediti na dobo več let. Drugih možnosti pravzaprav ni bilo. Sicer bi se lahko odločili za stečaj, a se to ni sprejelo. Izbrana pot ni slaba. Če bo Olimpija v naslednjih petih letih prišla vsaj blizu finančne ničle in obenem ostala evroligaš, je to velik uspeh za ljudi, ki vodijo klub.

Kako velik je dolg, ki naj bi ga Olimpija odpravila v teh letih? Če nam postrežete s številko ...
Vedno želite konkretno številko. Te vam ne morem dati. Dolg je ogromen. Verjemite, da je ogromen.

V tej sezoni je obisk v Stožicah veliko slabši kot v prejšnji. Zakaj?
Vzrok je povsem preprost. Če bi bili sposobni imeti v ekipi igralce tipa Gorana Dragića, Jake Lakoviča in Radoslava Nesterovića, bi bilo bistveno lažje napolniti dvorano. Tudi rezultat bi bil verjetno boljši. Naj ob omembi Dragića povem, da me je njegov agent poklical verjetno kot prvega in mi povedal, da gre Goran na trg. A na žalost nismo mogli dati nobene ponudbe. Naša igra bi bila z Dragićem verjetno drugačna in privlačnejša za oko ter tudi rezultatsko uspešnejša. Vendar si ne moremo privoščiti ponudbe za kateregakoli članskega reprezentanta. Tudi za Boštjana Nachbarja ali kogarkoli drugega.

Boste v naslednjo sezono spet krenili s povsem novo ekipo?
Imamo 12 igralcev, večina pa jih je še zelo mladih. Imamo pet igralcev, ki so mlajši od 23 let. To je to. V to sezono smo krenili z bistveno več igralci kot v lansko. Pred letom smo imeli dva igralca, še ta pa sta tožila Olimpiji in v prvih kolih jadranske lige tudi bojkotirala klub. V bistvu smo imeli takrat v narekovajih stanje nič igralcev. Tokrat smo jih imeli nekaj na voljo, v naslednjo sezona pa jih nameravamo imeti še več. Ta trend se naj ne bi ustavil. Dejstvo pa je, da Olimpija v zadnjih letih ni imela lastne produkcije. Zdaj to postavljamo na novo. Naslednji letnik je 1996. To so fantje, ki so stari 15 let. Morda se komu zdi to premalo, a iskanje na trgu ne obrodi vselej sadov. Lani smo pripeljali Davisa Bertansa in Sasuja Salina, ki sta velika potenciala, doma pa smo našli še Dina Murića. Imeli smo kar nekaj sreče, a tudi nosu za njih. Z našim finančnim stanjem je težko privabiti vsako leto nadarjene igralce.

Union Olimpija Galatasaray trening Stožice Sasu Salin Davis Bertans | Avtor: Boštjan Tacol Boštjan Tacol

So mladi domači igralci dovolj kakovostni?
Z letnikom 1998 smo na turnirju v Budimpešti v finalu igrali z Barcelono. Ta nas je premagala, a menim, da imamo dva igralca, ki imata več potenciala kot fantje iz Barcelone. Vsaj ponudbe zanju so bile potem takšne. Barcelona je sicer za to ekipo preverila 150 košarkarjev samo iz Afrike. A se zavedate, kako visoka je ta številka? Za ekipo 13-letnikov so preverili 150 igralcev le iz Afrike. V to mora biti vključenih ogromno ljudi, stroški pa so izjemno visoki. Mi si tega ne moremo privoščiti. A sem prepričan, da se bomo z letnikoma 1996 in 1998 čez leta uspeli prebiti v evropski vrh. Temu se zelo posvečamo.

V minuli sezoni so bile plače redne. Kako je zdaj?
Zdaj ni čisto tako. Ponavljam, da se je teža nahrbtnika preložila v to sezono. A menim, da bomo uredili te zadeve. So v urejanju. Zaenkrat ni prehudih težav, a če se reči ne bodo rešile, lahko pride tudi do neobvladljivih problemov. Kot sem že omenil, se bodo posledice dolgov vlekle skozi štiri ali pet naslednjih sezon. Lani smo naredili velik posel, da so naši glavni pokrovitelji, ki so zagotovo tudi rešili Olimpijo pred propadom, podpisali pogodbe za štiri leta. Vsaj povračilo dolgov je tako zagotovljeno. To je bistveno. Če tega ne bi naredili, bi bilo konec s klubom.

Z novim letom se v podjetjih sprejemajo novi finančni načrti. Pričakujete nove pokrovitelje?
Ne verjamem v Božičke ali Dedke Mraze. Sem realist. Menim, da ima celo Unicef ali Karitas težave s pridobivanjem sredstev za dobrodelne namene. Že tam je hudo in ne vidim, zakaj bi mi imeli prednost.

Union olimpija skupščina 2011 | Avtor: Nik Rovan Nik Rovan
V kolikšni meri žrtvujete to sezono, da bi bila naslednja boljša?
Še enkrat ponavljam, da bo odplačevanje dolgov trajalo štiri ali pet let. Če bomo takrat še v Evroligi in bomo blizu finančne ničle, bo narejeno vse in še več, kolikor je možno v tem prostoru. Stroški igranja v Evroligi so vsako leto višji. To je logično, saj je to tekmovanje vsako leto kakovostnejše. Vse težje je izpolnjevati finančne pogoje in ob tem imeti še dovolj velik proračun za konkurenčno ekipo. Evroligi je interes imeti dobro organizirane in finančno stabilne klube. Tudi oni se ne morejo v nedogled obnašati kot Unicef, živijo namreč od posla. Naši glavni nalogi sta obdržati nivo Evrolige in saniranje kluba. Hkrati želimo pripraviti zdajšnje 13 in 15-letnike, da bodo čez pet let, ko bodo stari 18, 19 in 20 let, stali na pragu prvega moštva. Če bi zdaj šteli košarkarje, ki z 18 leti igrajo v Evroligi, bi vam verjetno zadoščali prsti na eni roki.

Kaj pa zdajšnja ekipa?
Največji profit te sezone bo, če bomo iz skupine, ki jo sestavljajo  Bertans, Murić, Salin, Jaka Blažič, Robert Rothbart in Deon Thompson, usposobili nekoga za nosilca igre, ostale pa za dobre menjave. V naslednji sezoni bi bila lahko že dva nosilca ali trije. Verjamem v Sašo Filipovskega, ki dela izjemno kakovostno. Seveda morajo svoje dodati tudi igralci in ker je to šport tudi splet nekaterih okoliščin. Z jedrom teh šestih igralcev si želimo iti v naslednjo sezono, to je trenutno naša realnost. Seveda se bomo trudili ujeti še koga, ki bo podoben Bertansu in Salinu. Želimo širiti konkurenco v ekipi. Zdaj imamo le štiri košarkarje, ki so starejši od 25 let. To so Aleksandar Ćapin, Damir Markota, Ratko Varda in Goran Jagodnik. Ta ostaja v ekipi, zanj ni menjave. Iz preprostega razloga, ker ni denarja in nima smisla, da ga zapravljamo. Računamo, da se bo Jagoda čez nekaj mesecev vrnil. Tudi sam si želi pomagati Olimpiji ob koncu sezone. Saj pravim, da bi z veseljem ponudil pogodbo Dragiću ali Nachbarju, a realno bi bilo lahko na njej napisana le ničla, če ne želimo povečevati dolga. Tako se je delalo v preteklosti.

Je tokratna ekipa cenejša od lanske?
Da. Kar precej. Strah me je, da bo v naslednjem letu še cenejša. Tokrat smo večinoma pametno investirali denar, a kdor dela, tudi greši. Mi sicer nismo upravičeni do velikih napak. Konec koncev rezultat v ABA ligi potrjuje, da smo dokaj dobro sestavili ekipo. V Evroligi pač ne, kjer vse še toliko bolj temelji na izkušnjah. Za Evroligo je treba imeti še kakšno dimenzijo več, a za to smo bili očitno finančno prešibki.

Komentarjev 1
  • KOJAK 23:27 22.november 2011.

    Škoda ker ni v igri za mandatarja. Eden redkih, ki ve da lahko zapraviš samo toliko kolikor zbereš in da je treba dolgove nekoč odplačat.