Vsak poraz boli. Seveda nekateri bolijo še bolj od drugih. Tisti odločilni, ki uničijo sanje ali prikličejo realnost. V poraze svoje ekipe, svoje reprezentance ali kluba smo še posebno čustveno vpleteni. In tisti bolijo drugače.
Blamaža. Katastrofa. Sramota. Besede, ki so bile celo preveč velikodušne v primeru januarskega obiska dvorane Pionir košarkarjev Uniona Olimpije v sklopu Evrolige. Pred odhodom v goste k Partizanu je na zadnjem srečanju s sedmo silo trener zmajev Gašper Okorn napovedal, da morajo njegovi varovanci na težkem gostovanju pokazati srce, glavo in jajca. Pokazali pa niso ničesar. Na pot v nekdanjo prestolnico so se sicer odpravili brez kapetana Marka Miliča , ki je "pobegnil" v Madrid k Realu, in bolnega organizatorja igre Teemuja Rannikka , vrnili pa so se s polnimi hlačami, ki so jih v Beogradu stale rekordnega poraza. Končna katastrofa s kar 46 točkami minusa je pomenila najvišji poraz ljubljanskega kluba v sedemletni zgodovini Evrolige. Od tedanje ekipe danes v Tivoliju stanuje le še Hasan Rizvić.
|
Polna Podmežakla ni dočakala slavja. © SPS |
Scenarij kot iz hollywoodskega filma: zadnje 54. kolo avstrijske hokejske lige Ebel je odločalo o zadnjem potniku v končnico. Pravzaprav je odločalo kar medsebojno srečanje obeh pretendentov, Jesenic in Dunaja . Železarji so imeli sicer pred Dunajčani točko prednosti, a slabše razmerje v medsebojnih obračunih, zato so za uvrstitev na četrto mesto potrebovali zmago. Srhljivka je v dvorano Podmežalka privabila 5000 gledalcev, ki so pripravili peklensko vzdušje. Dvorana je po živčnem začetku in nekaj priložnostih gostiteljev eksplodirala v 35. minuti, ko je od daleč zadel branilec Aleš Krajnc . Pri Avstrijcih je to pomenilo še več nervoze, pri Jeseničanih pa previdnejšo igro, ki na koncu ni prinesla želenega. Le 66 sekund pred koncem je namreč v jeseniškem hokejskem hramu zavladala smrtna tišina. V igri brez vratarja so Dunajčani prišli do izenačenja. V podaljšku so bili gostje boljši in nevarnejši, zadeli tudi prečko, gola pa ni bilo in odločali so kazenski streli. Pri obeh moštvih sta bila uspešna po dva izvajalca, zato so bile na vrsti še posamične serije, pri katerih prvi štirje strelci tudi niso bili uspešni, mož odločitve pa je bil šele v osmi seriji Bob Wren, potem ko je gostujoči vratar ubranil zadnji strel Davidu Rodmanu .
|
Jaka Lakovič na tekmi z Grčijo © AFP
|
Kako od plus 16 do minus ena v sedmih minutah? Se vam zdi nemogoče? Košarkarji Slovenije se ne bi strinjali. Obračun Slovenije in Grčije na evropskem prvenstvu v košarki, ki ga je v letu 2007 priredila Španija , je verjetno najbolj srce parajoč spomin navijačev na sončni strani Alp v iztekajočem se letu. Boj z evropskimi prvaki Grki je bil prva zaključna žogica naše izbrane vrste, ki je lovila kvalifikacije za olimpijske igre. Slovenci so vse do končnice srečanje odigrali vrhunsko. Blestela sta predvsem kapetan Radoslav Nesterović in mladi organizator igre Goran Dragič , ki je s svojimi prodori ugajal predvsem košarkarskim romantikom. Vendar pa se je vse skupaj zdelo kar prelepo, da bi bilo res. In tako je slovenska igra v zadnjih sedmih minutah razpadla in se razblinila kot milni mehurček. Grki so začeli bolj napadalno, Slovenci pa so se nenadoma ustrašili velike zmage. Najprej so zapravili visoko vodstvo, potem še predzadnji napad, Grki pa so šest sekund pred koncem s košem Papaloukasa povedli za točko. Slovenci so imeli še zadnji napad, ki pa ga je preslabo in preveč na silo zaključil Jaka Lakovič . V prazno seveda. Za zmago Grčije.
|
Kasim Kamenica ni preživel Valurja. © Saša Despot
|
Nekdanji evropski prvak proti amaterski ekipi. Sliši se preprosto: priložnost za izdatno zmago, psihološko krepitev in nekaj minut za tiste, ki igrajo manj. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v Reyjkavik, glavno mesto Islandije, kot kaže odšli na izlet. Kako si drugače razložiti njihov odziv na veliko priložnost? Po remiju med Veszpremom in Gummersbachom so imeli svojo usodo v skupini smrti namreč v svojih rokah, vendar so jo izpustili iz rok. Celjani so nastopili brez poškodovanih Dragana Gajiča , Renata Sulića in Davida Špilerja in odigrali katastrofalno ter ob polčasu zaostajali za zadetek. Navijači so v drugem delu pričakovali stampedo na islandski gol, videli pa so nekaj povsem drugega. Še naprej nezainteresirane in neagresivne igralce slovenskih prvakov, ki se tudi v zadnjem napadu niso znašli. Pletli so več kot minuto, na koncu pa je Miha Gorenšek za slovo zapravil še stoodstotno priložnost. In Celjani so domov odšli z dolgimi nosovi, tekma pa je službe stala trenerja Kasima Kamenico . Za primerjavo: proračun Valurja znaša 300.000 evrov, celjski pa prek 3 milijone evrov.
|
Slovenska reprezentanca je v zadnjih kvalifikacijah pogorela. © AFP |
Slovenska nogometna reprezentanca je v zadnjih kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki ga bodo v prihodnjem letu priredili Avstrijci in Švicarji , porabila še zadnje kapljice kredita in izgubila še preostali šarm. Naši nogometaši so koledarsko leto 2007 začeli v težkem položaju. Po le eni točki iz prvih treh tekem je moral selektorsko mesto zapustiti Branko Oblak , njegovega naslednika pa je predsednik nogometne zveze Rudi Zavrl presenetljivo našel v Matjažu Keku . Nekdanji nogometaš in trener Maribora je sicer začel zelo zagnano, vendar pa je začetna iskrica kaj kmalu izginila. Do konca ciklusa je reprezentanca pod Kekovim vodstvom po dvakrat zmagala in remizirala ter petkrat izgubila. In pokazala veliko premalo. Povrhu vsega je na lestvici na koncu zasedla predzadnje mesto, za sabo pa pustila le luksemburško velesilo.
