Nekdanji slovenski nogometni reprezentant Milenko Ačimovič je zablestel v zadnjem kolu avstrijskega prvenstva. Njegova Austria je s 5:0 premagala LASK, Ljubljančan pa je zabil tri gole.
Poglejte še ...
|
Pri 31 letih še zdaleč ni za staro šaro. Čeprav se je od reprezentance poslovil že pred časom, pa ga naša javnost ne more kar tako pozabiti. V zadnjem letu in pol s svojimi lucidnimi potezami navdušuje navijače dunajske Austrie . Za svoj klub je v zadnjem avstrijskem prvenstvu dosegel kar tri zadetke. Žrtev: LASK iz Linza . Nekdanji slovenski reprezentant je dvakrat uspešno izvedel najstrožjo kazen, preostali zadetek pa je dosegel s strelom neposredno iz kota.
|
Reprezentanca že dolgo ni več del Miletovega življenja. © SPS |
Mile, v teh dneh je najbrž lepo biti igralec Austrie.
Vsekakor. Navijači in mediji so zadnjo zmago seveda zelo dobro sprejeli. Rezultat je povsem nepričakovan, saj je LASK za nas na našem igrišču vselej zelo neugoden tekmec. V letu in pol, odkar sem tu, tega kluba doma še nismo premagali. Na tej tekmi je bila na sporedu tudi svečana otvoritev nove tribune, tako da je bila tekma pravi spektakel. Pravi šov.
Dosegli ste tri zadetke. Kdaj vam je nazadnje uspelo doseči tako imenovani hat trick?
Zadnji hat trick sem dosegel za reprezentanco proti Moldaviji. Od tega je že kar nekaj let. Te podatke pravzaprav izvem iz tukajšnjih medijev. Tudi od zadnjega hat tricka kakšnega igralca za Austrio je minilo že kakih pet let. Gol, ki sem ga dosegel neposredno iz kota, se vrti po vseh televizijskih postajah, veliko se piše o tem … Primerjal bi ga lahko s tistim golom proti Ukrajini s sredine igrišča. To se zgodi enkrat v karieri.
|
Družimo se ravno toliko, da ne znam nič nemško.
Ačimovič o jugosoigralcih |
|
Imel sem krče v zadnji stegenski mišici. Reprezentančni premor mi danes pride zelo prav. Tistih 14 dni sploh nisem treniral. Pred to zadnjo tekmo nisem nič delal z ekipo, v četrtek in petek sem le tekel. Ritem sreda – sobota me je že načel, zato reprezentančni premor izkoristim za odhod v terme ali za terapije.
V avstrijski ligi igra kar nekaj nogometašev s področja bivše Jugoslavije. Tudi v vašem klubu vas je nekaj. Se družite tudi v prostem času?
Bolj malo, ampak ravno toliko, da ne znam nič nemško. Francosko in angleško sem se naučil, ker sem se moral. Tukaj smo pa štirje z Balkana. Vse kar se piše po medijih, mi oni prevedejo. Tudi trener se z menoj pogovarja angleško.
|
Ačimovič s soigralcem Mariom Bazino na zadnji tekmi. © FK Austria
|
Iz Evrope smo izpadli na tragičen način, gol smo prejeli v zadnji sekundi podaljška, zato nam vodilni ljudje kluba in navijači tega niso mogli zameriti. Poleti smo izgubili osem ali devet igralcev in so nam vsi napovedovali uvrstitev nekje med petim in osmim mestom. Vsi smo presenečeni, ker smo prvi. Navijači so zadovoljni, na domačih tekmah se zbira okoli deset tisoč gledalcev, kar tudi precej pove.
|
Zadnjo tekmo za Slovenijo je odigral proti Nizozemski v Celju, marca 2007. © SPS |
Imam pogodbo do konca sezone z možnostjo podaljšanja še za eno leto. Časa je še nekaj mesecev. Verjetno pa bom še ostal. Dunaj ima svoj čar in tu smo z družino zelo zadovoljni. Dunaj je najlepše mesto, kar sem jih v Evropi videl.
V karieri ste odigrali kar nekaj derbijev. Kam bi uvrstili dunajskega?
Derbi ima v vsaki ligi svoj naboj. Tudi ta ga ima. Naslednji mesec imamo kar dva in se o tem veliko govori. Ne more pa se primerjati s tistim med Zvezdo in Partizanom, saj se tam živi za to tekmo. Tu igramo na leto štiri derbije, v Beogradu pa enega poleti in enega pozimi.
Kateri klub ima sicer v mestu več navijačev?
Mislim, da Rapid. Vendar pa je to le moj občutek. Ima pa Austria po celi državi ogromno navijačev. Kjerkoli se pojavi naš avtobus, sprožimo evforijo. Moram pa pohvaliti naše navijače, zelo radi me imajo. To je kar nad pričakovanji.
Slovenija medtem doživlja reprezentančno renesanso. Ste si ogledali katero od zadnjih tekem?
Ne. Pri meni na Dunaju je TV Slovenija med reprezentančnimi tekmami zakodirana. Lahko gledam slovensko ligo ali košarko, reprezentance pa ne. To je kar malo čudno.
Kako pogosto ste v stiku z nekdanjimi soigralci iz reprezentance?
Redko. Imam ogromno tekem, v Avstriji imamo nerazumljivo natrpan urnik. Prvi začnemo s prvenstvom v Evropi. Zdaj imam tudi že dva otroka … Enostavno se toliko dogaja, da moram skrbeti predvsem na družino in se osredotočam na nogomet. V Ljubljano se vračam nekje okoli božiča in med počitnicami, takrat je več časa za druženje s starimi prijatelji.