Srbski napadalec Branko Jelić je po zmagi Cottbusa nad Bayernom postal igralec kola v Nemčiji. Po tekmi je za zurnal24.si spregovoril o poznanstvih s Slovenci in življenju v elitni Bundesligi.
Branko Jelić
je januarja tiho, kot rezervna napadalna različica
Bojana Prašnikarja
prišel v najbolj vzhodno mesto v prvi nemški ligi. V 19. kolu
je v svojem drugem nastopu za klub rešil točko na gostovanju pri
Bochumu
, eksplodiral pa je na največjem odru, ko je v mali, obmejni
Cottbus
prišel zvezdniški
Bayern
. Jelić je z dvema goloma potopil Bavarce in postal tema dneva v Nemčiji.
Po srečanju smo se s simpatičnim napadalcem pogovarjali o marsičem, začeli pa smo seveda z
njegovim odnosom s trenerjem Prašnikarjem. Kako se torej razumeta?
"Razumeva se super. Komunicirava v srbščini, čeprav on vztraja pri nemščini. Se trudimo, a
imamo veliko treningov in za učenje niti ni veliko časa. To bo prišlo po nekem naravnem toku,"
je pogovor začel Jelić, ki se z nemškimi kolegi za zdaj pogovarja v angleščini. V ekipi pa mu pri
privajanju pomaga kar nekaj igralcev s področja nekdanje Jugoslavije.
"Mestece je simpatično. Spominja me na moj rodni Čačak. V 50 minutah si v Berlinu. Navijači so privrženi klubu. Vidite, koliko jih prihaja na tekme. Na stadionu je staro in mlado, v mestu živi sto tisoč ljudi, tribune pa so skoraj vedno polne. K meni je zdaj prišla tudi družina in mesto je kot nalašč za družinsko življenje," pravi 30-letni napadalec in se razgovori o svoji karieri pred Cottbusom.
"Dobil sem drugega otroka in mi tudi zaradi tega ni dišalo, da bi se vračal na Kitajsko. Čeprav
sem se tudi tam dobro počutil. Nisem se pritoževal. V Srbiji sem veljal za nadarjenega igralca, bil
član različnih reprezentančnih selekcij, igral za Crveno zvezdo, potem pa sem se poškodoval. Zaradi
tega je morda moja kariera zavila na drugačno pot."
Kako je pravzaprav prišlo do njegovega odhoda na Kitajsko?
"Imel sem težave s poškodbo križnih vezi in sem pozneje iz Zvezde odšel v Vojvodino. Zasitil
sem se srbskega nogometa in vzdušja, ki vlada v njem. Izgubil sem motive, potreboval sem neko
spremembo in potem sem dobil zanimivo ponudbo iz Kitajske, odšel tja in mi ni žal,"
pravi
Branko, ki v Cottbusu ne sodeluje prvič z nekom iz Slovenije. Na Marakani si je namreč slačilnico
delil z našim nekdanjim reprezentantom
Milenkom Ačimovičem
.
"Skupaj sva igrala tri leta. V Crveno zvezdo sem prišel leta 1999, on je že bil tam pol sezone.
Igrala sva skupaj, se družila tudi izven igrišča. Bila sva si blizu. Danes sva v stiku prek mojega
velikega prijatelja Milivoja Vitakića, s katerim sta skupaj igrala v Lillu. Njega malo povprašam,
kaj počne Milenko. Nekajkrat sva se z Miletom slišala, ko je še igral za Lille. Potem je odšel v
Savdsko Arabijo in sva nekoliko izgubila stik. Imava veliko skupnih prijateljev, recimo
Bunjevčevića, in sva vedno v nekem posrednem stiku,"
o organizatorju igre dunajske Avstrije
pove Jelić, ki s televizijskega zaslona pozna tudi prvega strelca druge lige Milivoja Novakovića.
Od Jelićevega igranja za Crveno zvezdo je sicer minilo že pet let, vendar pa se še danes rad spominja nastopov za največji srbski klub. "Zdaj na to gledam precej drugače. Sem starejši, bolj izkušen, takrat sam bil mlad in sem imel visokoleteče cilje. Ko zdaj gledam na Zvezdo z neke distance, vidim, za kako velik klub gre. Ima neverjetno vojsko navijačev in neverjeten fluid, ko se napolni stadion. V takem vzdušju lahko v Beogradu pade vsaka ekipa."
V Nemčiji pa je dobil nekaj več na drugih ravneh.
"V Bundesligi je organizacija brezhibna, gre za eno od najmočnejših lig na svetu. Zvezda v
sezoni odigra le nekaj težkih tekem. Proti Partizanu in kakšno v Evropi. Tu je na vsaki tekmi
stadion poln, vsi igrajo stoodstotno,"
pravi nov idol navijačev Cottbusa, ki je s klubom
podpisal 2,5-letno pogodbo. In prihodnost?
"Nikoli se ne ve. Kot pravijo – življenje je polno presenečenj," je pogovor končal eden od glavnih adutov Bojana Prašnikarja za obstanek v ligi.
Branko Jelić
|
|
Rojen: 5. 5. 1977
|
"Mestece je simpatično. Spominja me na moj rodni Čačak. V 50 minutah si v Berlinu. Navijači so privrženi klubu. Vidite, koliko jih prihaja na tekme. Na stadionu je staro in mlado, v mestu živi sto tisoč ljudi, tribune pa so skoraj vedno polne. K meni je zdaj prišla tudi družina in mesto je kot nalašč za družinsko življenje," pravi 30-letni napadalec in se razgovori o svoji karieri pred Cottbusom.
|
Branko Jelić v boju z nemškim reprezentantom Philippom Lahmom. © AFP |
|
Igrala sva skupaj, se družila tudi izven igrišča. Bila sva si blizu.
Jelić o Miletu Ačimoviču |
|
|
Jelić je v Beogradu igral z Milenkom Ačimovičem. © AFP |
Od Jelićevega igranja za Crveno zvezdo je sicer minilo že pet let, vendar pa se še danes rad spominja nastopov za največji srbski klub. "Zdaj na to gledam precej drugače. Sem starejši, bolj izkušen, takrat sam bil mlad in sem imel visokoleteče cilje. Ko zdaj gledam na Zvezdo z neke distance, vidim, za kako velik klub gre. Ima neverjetno vojsko navijačev in neverjeten fluid, ko se napolni stadion. V takem vzdušju lahko v Beogradu pade vsaka ekipa."
Preberite še ...
|
"Nikoli se ne ve. Kot pravijo – življenje je polno presenečenj," je pogovor končal eden od glavnih adutov Bojana Prašnikarja za obstanek v ligi.
