Mogoče sem zaradi te ideje videti kot čudak. Toda prepričan sem, da je Slovenija sposobna kandidirati. Franc Kramar, župan Bohinja

Institut za turizem na Ekonomski fakulteti je izdelal študijo, da je Slovenija projekt zimskih olimpijskih iger sposobna izpeljati. Strošek bi bil 2,7 milijarde evrov. Te bi dobili iz treh virov: zasebna sredstva (za hotele, olimpijsko vas), javna (za športno infrastrukturo), lokalna (prometna infrastruktura). Pravzaprav bi bilo treba zbrati le še 1,67 milijarde evrov, saj se del projektov že izvaja in zanje denar že je (Pokljuka, Planica). Izvedli so tudi anketo na reprezentativnem vzorcu: 72 odstotkov Slovencev naj bi organizacijo olimpijskih iger brezpogojno podpiralo. Po teh predstavljenih argumentih je Olimpijski komite Slovenije odločal in organizacijo ZOI zavrnil. Iztok Čop, ki vodi komisijo športnikov OKS, je zaradi obveznosti pred glasovanjem odšel, dejal pa je, da bi kandidatura slovenskemu športu prinesla veliko več negativnih kot pozitivnih stvari. Odločitev OKS pomeni, da OI vsaj v tem obdobju v Sloveniji ne bo, saj morajo po statutu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) dati soglasje za kandidaturo tudi nacionalni olimpijski komite potencialnega kandidata in država; če od slednjih le eden ne podpre kandidature, ta ni mogoča.

"Tako malo prebivalcev, kot jih ima Bled kot nosilec kandidature, jih ni imel noben organizator OI, večina pa ima krepko prek milijon ljudi. Tudi naša država bi bila najmanjša. Ali naša družba to zmore? Zaradi OI bi bilo samo tujih novinarjev 20 tisoč, za kar bi potrebovali ogromno stavbo. Vsi prireditelji OI v zadnjem obdobju pa imajo s tem objektom potem težave, ker je neuporaben, pa obenem izjemno drag. To pa je le eden v ogromni vrsti objektov in stroškov. Velikih novih turističnih objektov pri nas zaradi recesije v naslednjem obdobju ni pričakovati ... Razdalja med Bledom in Mariborom je prek 200 km, toliko med dvema prireditvenima prostoroma pa na zimskih OI ni bilo še nikoli," je navedel predsednik OKS Janez Kocijančič.

Pozitivni učinki

Neposredni pozitivni učinki OI naj bi znašali 640 milijonov evrov med samimi igrami, 164 milijonov evrov pa po OI. Skupni pozitivni učinki bi znašali dve milijardi in 70 milijonov evrov, če bi bilo 70 odstotkov domače izvedbe gradbenih del. Obenem bi bilo 15 tisoč dodatnih delovnih mest, vendar pa je večina kratkoročnih, za eno leto, 5200 pa bi bilo trajnih.

Predlagana območja 13 tekmovalnih prizorišč so na Gorenjskem, v Ljubljani in na mariborskem Pohorju. Le za alpsko smučanje (slalom, veleslalom) v Kranjski Gori in za deskanje na snegu (mariborsko Pohorje) ne bi bilo potrebnih velikih dodatnih del. Nekaj prizorišč bi nudili objekti, ki jih bodo zgradili za univerzijado v Mariboru. Večino objektov pa bi bilo potrebno zgraditi, tudi za hitre discipline alpskega smučanja na Kobli, za hokej na Jesenicah, še neobstoječo športno dvorano v Stožicah v Ljubljani preurediti v zimski objekt ... Posodobiti bi morali prometno infrastrukturo, tako železniško kot cestno. Zgraditi bi bilo potrebno olimpijski vasi v Žirovnici in Radvanju (mariborsko Pohorje), medijske vasi, velik multimedijski center in drugo. Med drugim bi bilo potrebnih 22 tisoč sob v ožjem območju prostora, na katerem bi se odvijale OI. Trenutno jih je nekaj nad 6000, nekaj nad 4000 pa jih načrtujejo.