Rolando Pušnik ni le eden najboljših slovenskih vratarjev in rokometašev vseh časov, ampak tudi športnikov. O tem priča Bloudkova nagrada, ki jo je prejel februarja. V zadnjih sezonah je deloval kot pomočnik Marte Bon na Krimu, na začetku leta 2011 pa je sprejel povabilo Boruta Mačka, selektorja Katarja, in se pridružil njegovemu strokovnemu štabu.
Pušnik je v 112 nastopih za Slovenijo zabil tudi štiri zadetke.
"Vesel sem bil povabila, selektorju se želim oddolžiti z dobrim delom. Vratarje želim približati 50 odstotkom vrednosti ekipe, kolikor so približno 'vredni' visoko kakovostni vratarji," pravi Pušnik, ki mladince pomaga pripravljati na prihajajoče svetovno prvenstvo, člane pa v razponu sedmih mesecev čaka pravo slalomiranje med tekmovanji: pokal Perzijskega zaliva, arabske igre, azijske igre, kvalifikacije za olimpijske igre.
V Katarju rokomet napreduje z vse daljšimi koraki. "Videl sem, da igralci, ki nekaj časa delajo v reprezentanci, hitro pridejo na višjo raven," pravi Pušnik, ki je s katarsko izbrano vrsto gostoval v Sloveniji na pripravah: "Presenetilo me je, kako gre doma za popolnoma drugačno sliko katarskih igralcev kot denimo v Sloveniji. Tu so veliko bolj osredotočeni na delo. Tam so zaposleni v vojski, policiji, trenirajo v klubu in z reprezentanco. Glede na veliko vročino je velik napor trenirati dvakrat na dan in trikrat na teden igrati tekmo. Tu so prosti družinskih in službenih obveznosti. Povsem so osredotočeni na treninge in tekme."
Delovanje v arabskem svetu nosi svoje posebnosti, med drugim tudi zaradi peklenske vročine, a sta Pušnik in Maček našla način, kako spodbuditi svoje izbrance. "Ponoči slabo spijo, hodijo pozno spat, brskajo po internetu in podobno. Na tak način je težavno delovati. Mogoče je z veliko mero potrpežljivosti, motivacijskimi igrami, s katerimi jih spodbudimo," pravi 112-kratni bivši slovenski reprezentant, ki rokometaše v Katarju opredeljuje kot polamaterje, ki pa trenirajo v urah, ko denimo njihovi evropski kolegi še sladko sanjajo: "Vstajajo ob petih zjutraj, do devetih so v službi, od desetih do dvanajstih delajo z nama v reprezentanci, nato gredo na kosilo, popoldne imajo trening v klubu. Zahtevno je, a obenem izziv."
Izziv pa je bilo za Celjana tudi delo na Krimu, kjer je v zadnjih sezonah deloval kot trener vratark. Priznava, da mu misli še uhajajo na Galjevico, a je kot pravi profesionalec popolnoma osredotočen na svoje delo: "Krim je ženska rokometna institucija. Zelo počaščen sem, da sem delal tam. Res ni bila bajna situacija, kar zadeva finance in vse ostalo. Pridobil pa sem izkušnje in še bolje spoznal svoje delo, s katerim se zdaj profesionalno ukvarjam."
