Slovenija ima že vrsto let enega najboljših igralcev v eni najbolj množičnih posamičnih športnih panog na svetu. Hrastničan Darko Jorgić je na lestvici Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF) med elitno deseterico, med evropskimi igralci je četrti najboljši.
Nedavno je v Zadru potekalo ekipno evropsko prvenstvo, na katerem je Slovenija ponovila uspeh iz leta 2017 - osvojila je bronasto medaljo. Pod vodstvom selektorice Andreje Ojsteršek Urh so ekipo poleg Jorgića sestavljali še Deni Kožul, Peter Hribar, Bor Vovk Petrovski in veteran Bojan Tokić, ki se je poleti sicer že poslovil od profesionalnih turnirjev.
Slovenija je v predtekmovanju gladko opravila z Italijo in Dansko, v osmini finala z Moldavijo, v četrtfinalu pa še s Portugalsko. To je bilo dovolj za bron, Slovenija je namreč v polfinalu klonila proti Romuniji, ta pa je v finalu priznala premoč Franciji. Prav Francija je bila za naše fante usodna na prejšnjem prvenstvu, ko jih je v osmini finala izločila s 3:2. Tokrat so šli Slovenci dlje, gonilna sila pa je bil Jorgić.
27-letnik je bil v Zadru, kljub prisotnosti veterana Tokića, kapetan izbrane vrste in tako podvržen velikemu pritisku. A po številnih nastopih na elitnih turnirjih in tudi olimpijskih igrah je Zasavec tega že vajen.
"Od mladih let sem navajen, da se od mene pričakujejo zmage, vse od kadetov naprej. To je neko dodatno breme, a tudi dodatna motivacija. Na tem prvenstvu sem vedel, da če bom 'kiksnil', bomo težko dobili tekmo. To je posebej veljalo za tekmo z Dansko, kjer so od mene vsi pričakovali dve zmagi. Je pa seveda v veliko pomoč, da smo prava ekipa, tudi skozi težave smo ostali ekipa. Odigrali smo res dober turnir," je vtise po vrnitvi v nemški Saarbrücken, kjer si služi klubski kruh, strnil Jorgić.
Tokić napovedal medaljo
Jorgić je bil kot golobradi mladenič zraven že pri osvojitvi brona leta 2017, a je bil tokratni uspeh zanj drugačen. "Vse skupaj sem zdaj doživel z drugimi očmi. Takrat je bil Bojan (Tokić, op. a.) glavni v ekipi, pritisk je bil na njemu. Tokrat sem bil jaz prvi adut. Imamo pa v ekipi res pravo vzdušje," je razkril 27-letnik.
Tokić je bil v preteklosti tisti, ki je Jorgiću pogosto pomagal z nasveti. Še vedno je tisti, ki skrbi za dobro vzdušje. "Bojan je zabavljač, vedno skrbi za dober odnos. Z njim je vedno dobro vzdušje, obenem nam je dal dodatno stabilnost, dodatno energijo. Do četrtfinala je bil neporažen. Vedno je verjel vame, mi pomagal. Pred prvenstvom je sproščeno dejal: 'Fantje, sploh ne skrbite, mi bomo vzeli to medaljo.' In smo jo res."
Jorgić si že vrsto let kruh služi v Nemčiji, a nastopanje za Slovenijo ima zanj povsem drugačen pomen. "Vedno sem dejal, da najraje igram ekipne turnirje. Mogoče zato, ker sem v mladih letih igral košarko. To so zame večji uspehi kot posamični. Na ekipnih turnirjih si odvisen od soigralcev, čuti se borbeni duh. Meni vse to lepše deluje. Namiznoteniški zvezi Slovenije sem obljubil, da ekipnih turnirjev ne bom izpuščal," je podobno obljubo kot Luka Dončić v košarki dal Jorgić.
Hrastniška naveza
Andreja Ojsteršek Urh in Darko Jorgić med minuto odmora.
Selektorica slovenske moške izbrane vrste je že več let Andreja Ojsteršek Urh (zgoraj levo), ki tako kot Jorgić prihaja iz Hrastnika. Sodelujeta že daljše obdobje in se dobro poznata, izkušena strokovnjakinja pa ima, kot mnogi trenerji v različnih športih, v sebi nekaj vraževernosti. Ker je pred vsako od dobljenih tekem na EP izgubila žreb za servis, ga je želela izgubiti tudi pred polfinalom z Romuni. A ga je dobila, njena ekipa pa je nato izgubila obračun.
"Je zelo vraževerna," je z rahlim nasmehom dejal Zasavec in razkril, da so tudi njene kadilske navade povezane z vraževerjem. "Vedno pokadi cigareto, preden vstopimo v dvorano. Potem mora obvezno na cigareto tudi tik preden gre na žreb," je dejal Jorgić.
Dva obračuna Slovenije v Zadru sta se začela že ob desetih dopoldne, kar Jorgiću, ki ne hodi zgodaj spat, ne ustreza. A tokrat se je dobro odrezal v obeh tovrstnih primerih. "Ne grem kmalu spat. Te jutranje tekme mi ne ležijo, takrat sem še vedno zaspan. Iz elitnih turnirjev sem vajen, da igram od treh popoldne naprej. A tokrat je kar šlo."
Hrvati navijali na naše
Ugajalo mu je, da je veliko domačinov v Zadru podpiralo Slovenijo v ključnih dvobojih. "Veliko Hrvatov je navijalo za nas in to se mi je zdelo lepo. Za polfinale je iz Slovenije pripotovalo še okoli 40, 50 naših navijačev, ki so dobro navijali. Na žalost jih nismo razveselili z zmago, smo jim pa zelo hvaležni," se je navijačem zahvalil Jorgić.
Hrastničan je letos na posamičnem svetovnem prvenstvu v Dohi izpadel v osmini finala in s tem je povezano tudi njegovo največje obžalovanje letošnjega leta. "V osmini finala sem izgubil z japonskim tekmecem, potem ko sem zapravil tri zaključne žoge za zmago. V četrtfinalu me je čakal klubski kolega iz Nemčije, ki sem ga v preteklosti že večkrat premagal. Imel sem odprto pot do medalje, toda nisem izkoristil priložnosti."
Eden lepših trenutkov se je zgodil v naši prestolnici. "Odlično sem se počutil na turnirju serije Contender v Ljubljani, kjer sem prišel v polfinale. Veliko ljudi je prišlo, vzdušje je bilo dobro. Veseli me, da se tudi pri nas veča zanimanje za namizni tenis. To je dober obet pred evropskih prvenstvom, ki bo naslednjega oktobra v Stožicah."
Sinček že prime za lopar
Nemčija je postala Jorgićev drugi dom. "Res sem tu že zelo domač, toda 'švabo', kot rečemo pri nas, ne bom nikoli (smeh, op. a.). Se pa po turnirjih po vsem svetu rad vračam sem. Danes sem prišel sem, jutri grem na turnir v London, v nedeljo me že čaka klubska tekma nemške Bundeslige. V klubu mi dajo svobodo, da igram na mednarodnih turnirjih, lahko se fokusiram na mednarodno kariero. Zato sem tudi ostal v Saarbrücknu," je pojasnil Hrastničan.
Je oče malega Alekseja, ki že tudi rad prime za lopar. "Bi raje videl, če bi prijel za kaj drugega (smeh, op. a.). Ta namizni tenis, šport nasploh … Tu je veliko odrekanja, veliko truda. Vem, kaj sem moral sam narediti, da sem prišel do sem. Po svoje ne želim, da bi moj sin šel po moji poti. A najbolj pomembno je, da bo srečen," dejal Jorgić.
1. FC Saarbrücken, kjer je zaposlen, je organizacijsko in društveno povezan z nogometnim klubom, ki nastopa v tretjem rangu nemškega nogometa. Gre za ambicioznega tretjeligaša z lepim, pred štirimi leti obnovljenim objektom Ludwigsparkstadion, ki sprejme 16.000 gledalcev.
"Imamo dobro povezavo z nogometaši. Oni pridejo navijat za nas, mi za njih. Bil sem na več tekmah, vzdušje je super. Zanimiv je bil lokalni derbi proti Elversbergu, ki pa pred dvema letoma napredoval v 2. Bundesligo," je povedal Zasavec. Za Elversberg je pred dvema letoma kot posojen nogometaš bremenskega Werderja igral tudi Nick Woltemade, ki je ekipi z desetimi zadetki pomagal do napredovanja. Letos poleti ga je angleški premierligaš Newcastle United odkupil za 75 milijonov evrov.
