Šport
134 ogledov

Slovenska športna legenda vstopila v deveto desetletje

Miroslav Cerar Saša Despot
V tem tednu mineva tudi natanko pol stoletja od njegove zlate medalje na svetovnih prvenstvih.

Legendarni slovenski telovadec Miro Cerar, ki je na največjih tekmovanjih osvojil bržčas neponovljivih 30 kolajn, danes praznuje 81. rojstni dan. Ta teden mineva tudi okroglih 50 let od njegove zadnje zlate kolajne na svetovnih prvenstvih, ko se je jeseni 1970 v ljubljanski Hali Tivoli na konju z ročaji v slovo še zadnjič zavihtel na prvo mesto.

Jeseni leta 1970 so se v ljubljanski Hali Tivoli zbrali najboljši telovadci sveta, jugoslovanska reprezentanca na čelu s Cerarjem je domače prvenstvo pričakala dobro pripravljena.

Kljub temu je bil nastop pred domačim občinstvom za Cerarja še poseben izziv, kot je povedal za knjigo Miroslav Cerar in njegov čas, saj je že nekaj časa potihoma vedel, da bo še zadnjič v karieri nastopil pred domačim občinstvom, ki je od njega pričakovalo brezhiben nastop.

Tega je kljub velikemu pritisku opravil z odliko, čeprav je pozneje dejal, da mu je bilo pri srcu zelo težko zaradi nastopa, odgovornosti in želje, da bi bil uspešen za vsako ceno, da ne bi prišlo do napake. A vse se je končalo na najlepši možen način v slogu pravega šampiona.

Miro Cerar | Avtor: Profimedias Profimedias
Na svojem paradnem orodju konju z ročaji si je prislužil tudi laskave vzdevke, kot so kralj konja z ročaji, zlati konjenik in celo bog konja. A ni blestel le na konju.

Cerar je še danes najuspešnejši slovenski športnik, med letoma 1958 in 1970 je Sloveniji na največjih tekmovanjih priboril 30 kolajn, od tega 16 najžlahtnejših. Dvakrat je bil olimpijski prvak, štirikrat svetovni in desetkrat evropski prvak.

Bil je zelo vsestranski telovadec, saj je bil sploh prvi, ki mu je uspelo dvakrat zaporedoma osvojiti naslov evropskega prvaka v mnogoboju. Na prvenstvih stare celine je kolajne osvajal tudi na vseh drugih orodjih, naslove evropskega prvaka pa je osvojil še na krogih, bradlji in drogu.

Po koncu kariere je postal dejaven športni delavec, borec za fair play, eden izmed ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play ter tudi podpredsednik evropskega združenja.

Cerar je tudi nosilec visokih odlikovanj, kot so olimpijski red (L'ordre Olympique), najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji (nagrada AVNOJ) in Sloveniji (zlati red za zasluge, Bloudkova nagrada).

Leta 1999 so Cerarja umestili v gimnastično hišo slavnih v Oklahoma Cityju, leta 2011 pa kot prvega skupaj z Leonom Štukljem tudi v slovenski hram športnih junakov.

Pri Gimnastični zvezi Slovenije (GZS) so za Cerarjev 81. rojstni dan pripravljali obširno razstavo ob 50-letnici SP v Ljubljani, ki sovpada tudi s petletnico odprtja ljubljanskega gimnastičnega centra.

Vendar je pandemija covida-19 tudi GZS prekrižala načrte za praznovanje in snidenje celotne šesterice telovadcev jugoslovanske vrste, ki je leta 1970 s četrtim mestom dosegla zgodovinski uspeh, ter njihovega trenerja Janeza Šlibarja.

Slovenska zveza bo predvidoma prihodnji teden tako odprla virtualno razstavo o SP, ki bo sovpadala tudi z novo spletno stranjo GZS. Na razstavi bo moč videti fotografije prvenstva, telovadcev, časopisne izrezke ter spomine telovadcev iz prve roke.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.