Šport
19 ogledov

Srebro, vredno zlata!

adrian gomboc Profimedias
Dvaindvajsetletni Adrian Gomboc je novo slovensko ime na seznamu nosilcev kolajn na velikih tekmovanjih. Na evropskem prvenstvu v Varšavi se je okitil s srebrom in stopil korak naprej po petih mestih na lanskem EP v Kazanu in na olimpijskih igrah v Rio de Janeriu.

Dan po tekmovanju je Gomboc razmišljal o kolajni, ki bo doma našla poseben prostor, in priznal, da so bili najlepši trenutki neposredno po polfinalni zmagi, ko so ga prevzela čustva. "Seveda sem skušal priti k sebi in jih nekako zatreti, saj me je čakal še finale, a mi to ni povsem uspelo. Vseh teh lepih trenutkov se denimo spominjam mnogo bolj kot same podelitve in zmagovalnega odra." A veliko časa za slavje v hramu slovenskega juda na Lopati pri Celju tudi v nadaljevanju ne bo, že v Varšavi pa je moral Gomboc tudi dan po slavju na prvi trening: "Čakajo me novi izzivi."

Tekmovalec letos vse do EP ni našel prave forme, obenem je imel težave s poškodbo prepone. Sezono je začel z dvema vrhunskima dosežkoma iz minulega leta, a oba z grenkim priokusom, saj je izgubil odločilne borbe za kolajne. "Tolažil sem se s tem, da morda potrebujem le čas, da pridem na stopničke, in očitno sem razmišljal prav, saj je odličje zdaj tukaj." A kot pravi, je v športu, čeprav je tip tekmovalca, ki je na največjih tekmovanjih najboljši, vedno potrebno tudi malce sreče, saj je napačen korak v judu lahko usoden in tokrat je bila tudi Fortuna na njegovi strani, morda tudi nebo, saj se pred vsako tekmo pokriža.

"To je najboljši klub v Sloveniji"

Mladi Prekmurec je dobil potrditev, da je bila odločitev za selitev iz Rakičana pri Murski Soboti v Celje pri vsega 16 letih pravilna. Že šest let vadi v Sankakuju pod vodstvom Marjana Fabjana: "To je najboljši klub v Sloveniji. Že pred kadetskim evropskim prvenstvom sem videl njihov način dela. Tam se gara, pristopi so profesionalni in spoznal sem, da se da uspeti. To me je gnalo in rekel sem si, da mi bo žal, če ne bom poskusil. Zavestno sem si rekel, če bo šlo, bo šlo, če ne, pač ne. Kot kaže, se je obrestovalo."

Kljub temu, da je v rosnih letih zapustil domače okolje, mu ni bilo težko: "Z mamo sva živela sama in sva seveda zelo navezana drug na drugega. Mislim, da je bilo njej težje. Jaz sem imel v glavi svoj cilj. Seveda pa pridejo tudi težki trenutki. Te sem imel tudi sam in tudi zato je ta medalja prišla kot naročena, saj mi letos ni šlo vse po željah."

Naslednji velik izziv za mladega slovenskega reprezentanta bo poletno svetovno prvenstvo v madžarski prestolnici.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.