Slovenija je doslej na dvoranskih evropskih prvenstvih osvojila sedem odličij, za prav vse kolajne so poskrbele atletinje. Kot zadnji sta se na zmagovalni oder leta 2009 povzpeli Sonja Roman v teku na 1500 metrov in Marija Šestak v troskoku, obe sta prišli do srebrnega odličja. Zdaj ima lepe možnosti za prvo moško kolajno Luka Janežič, ki se je na EP v Glasgowu podal s tretjim časom na evropski lesvici. Med kandidati za medaljo je bil sicer že pred dvema letoma, ko pa je bil diskvalificiran zaradi prestopa v sosednjo progo.
Kako ste zadovoljni s sezono pred prvim vrhuncem?
Sezona je bila uspešna. Zelo veliko sem tekmoval, tako da grem v tekmovalnem ritmu na evropsko prvenstvo. V zadnjih dneh nisem imel veliko časa, da bi se še posebej pripravljal na EP. Tretje mesto v skupnem seštevku svetovne dvoranske serije IAAF je nova stvar v moji karieri, ki sem jo zelo vesel.
Čutite pritisk, ker se od vas zdaj največ pričakuje?
Saj to ni prvič zame. Športnik mora enostavno živeti tudi s pritiskom. Prav je, da se od mene pričakuje veliko, delamo na tem, da v Glasgowu nastopimo pač najboljše. Treba pa se je zavedati, da je dvoranska atletika zelo specifična, še zlasti tek na 400 metrov. Vse skupaj se lahko konča že tudi v prvem krogu. To je dejstvo.
Bi bilo na primer peto mesto razočaranje?
Ne. Peto mesto bi pomenilo, da sem tekel v finalu, tu ne bi šlo za izjemno razočaranje. Je pa res, da sem bil na evropskih prvenstvih zdaj že dvakrat peti in da tu ne bom zadovoljen z ničemer drugim razen z medaljo. Zdi se mi, da je prav, da tako razmišljam.
Je prisotnega kaj slabega občutka zaradi tistega prestopa pred dvema letoma v Beogradu?
Ja, definitivno ti to ostane za celo življenje v spominu, ampak s tem se res zdaj ne obremenjujem. Tudi se ne mislim. Upam, da bo glava ostala na pravem mestu in da se tik pred tekmo ne bom spominjal teh reči. Tudi zaradi tega sem zdaj veliko tekmoval, saj mi to daje samozavest, da je zdaj vse ok in da je to mimo. Po drugi strani smo na lanskem svetovnem prvenstvu videli, da je nekih pet atletov prestopilo, tudi v finalu ... Morda ni prav, da mi je zaradi tega lažje, ampak ... Takrat, ko sem jaz to storil, je bilo vse skupaj vau, kaj pa je zdaj to, a smo lani videli, da to ni nič čudnega. Takšne stvari se dogajajo v dvoranski atletiki.
Bi se lahko vseeno zgodilo, da bi podzavestno začeli previdneje teči? Ker to lahko hitro vpliva na dosežek.
Ja ... Ne. Saj ravno v tem je težava. Seveda moraš iti na polno, po drugi strani pa moraš paziti še na kup drugih stvari. Ba primer črta, start, priti moraš v čim boljšo pozicijo po prvem krogu. Pravzaprav je to umetnost, gre za skupek tega, da si pazljiv, a še vedno zelo hiter. To je najtežje. Treba bo definitivno v vsak tek iti zelo močno, ni nobenega 'šparanja'. Že v kvalifikacijah ne.
Čemu pripisujete konstanten napredek v zadnjih letih?
Gre za pokazatelj, da delamo zelo dobro. Drugega ni. Očitno je, da je trener sestavil odliče treninge, jaz jih pač dobro opravim. To je to. Definitivno pa bi moral izpostaviti, da se zelo pazimo poškodb. To bistvo. Če si zdrav se da, če si poškodovan, pa se pač ne da.
Slovenska atletika ima končno novo dvorano v Novem mestu, zdaj se obeta še ena v Ljubljani.
Res smo zelo dolgo čakali na to atletsko dvorano, zdaj pa smo jo kar na hitro tudi dobili. To je zelo velika pridobitev za vso slovensko atletiko. Seveda se bo zdaj lažje pripravljati na takšna evropska prvenstva. Letos še ni bilo tako, ker so dvorano v bistvu še gradili, v naslednjih sezonah pa bo vse skupaj precej lažje. Še zlasti, če bo bila tudi v Ljubljani, ki mi bo še bližje.
Na EP ste bili dvakrat peti, Žan Kranjec, ki je tako kot vi iz Vodic, je bil peti na SP v alpskem smučanju. Se pogovarjata o dosežkih?
Res je. Se pogovarjava. V bistvu se srečujeva zelo malo. Seveda je on v zimskem športu in jaz v letnem, to pa je velika razlika. Ampak spremljava dosežke eden drugega. Če se vidiva, se ponavadi to zgodi na kakšnem treningu, ker skupaj sodelujeva z nekaterimi trenerji. Spremljava rezultate drugega, se spodbujava, konec koncev sva vesela, da sva oba iz iste občine in da je on nastopil na zimskih olimpijskih igrah, jaz na poletnih. Gre za lepe dosežke. Mogoče je pa kaj v zraku v Vodicah (smeh).
Poleti, pravzaprav na začetku jeseni, vas čaka še en vrhunec in to pravzaprav v času, ko se ponavadi sezona že končuje. Kako se boste spopadli s tem?
Letos je to res velika razlika. Tako kot ste rekli ... V bistvu je ponavadi takrat zadnja tekma sezone, ali pa še to ne, letos pa bo takrat vrhunec (SP na prostem bo v Katarju potekalo od 27. septembra do 6. oktobra; op. p.). Mislim, da bo treba narediti nekoliko daljši premor med zimsko in poletno sezono ter nato stopnjevati formo. Vse skupaj bo treba nekoliko razvleči, da bomo res v najboljši formi takrat, v tistem času, ko smo doslej že nekoliko padali v pripravljenosti. Treba se bo uskladiti s trenerjem, tudi z managerjem. Problem je v tem, da so največji mitingi koledarsko v istem času kot prejšnja leta. Tu ni spremembe. Najtežje bo uskladiti urnik. Problem je, če bi lahko nastopil na mitingu diamantne lige, a si še nekje na pripravah. To je malce 'smotano'. Saj pravim, to moramo uskladiti trener, manager ter jaz in bo.
Vsekakor se vam finančno obrestuje udeležba na mitingih diamantne lige.
Pravzaprav gre za mojo službo. Morda nekdo reče, da veliko tekmujem, ja saj ... Kaj pa naj počnem? Tako kot pravim, to je moj poklic, seveda se udeležba na takšnih tekmovanjih obrestuje. To je moja služba, to je moj posel, to počnem in tako bom tudi nadaljeval.
V Glasgowu bo nastopilo osem Slovencev. Tako številčne odprave ni bilo že nekaj časa ...
Res je, zdaj že nekaj časa ne.
Je to pokazatelj, da reči v slovenski atletiki napredujejo?
V bistvu res. Zelo sem vesel, da nas je nekoliko več. Vedno je 'fajn' biti v družbi. Na mitinge potuješ sam, tekmuješ sam in je zelo lepo, ko pride tekma s celotno reprezentanco in je vzdušje povsem drugačno. Zelo sem vesel, da nas je veliko. Kot je bilo rečeno ... Gre za mlado, a že izkušeno reprezentanco, tu pa je še en nov potnik (18-letni Filip Jakob Demšar, ki bo v teku na 60 metrov z ovirami prvič nastopil na članskem prvenstvu; op. p.). Vidi se, da tudi z ozadja prihajajo mladi atleti, ki jih lahko v naslednjih letih pričakujemo na velikih tekmah. Definitivno je lepo, ko te ob stezi spodbujajo kolegi, to je nekaj povsem drugega. Na zadnjem dvoranskem EP nas je bilo malo, enako tudi na SP v Londonu. Vesel sem, da nas je tokrat več.
Upam, da si malo odrastel in dojel , da si Slovenec in boš v mednarodnem tekmovanju navijal za Maribor. Dokler tega ne boš dojel ne bo uspehov, ki si jih želiš.