Ilka Štuhec, dvakratna svetovna prvakinnja v smuku in najboljša slovenska smučarka zadnjega desetletja, je v okviru nedavnega dogodka Downhilka na smučišču Peca potrdila, da se po koncu letošnje sezone poslavlja od tekmovalnega smučanja.
35-letnica je slovo od belih strmin naznanila še pred začetkom olimpijske sezone, a je hkrati dopuščala možnost, da si tekom tekmovalne zime še premisli. To se ni zgodilo, tako da bodo prihajajoče tekme na Norveškem zadnje na njeni profesionalni športni poti.
Štuhec se je pred sklepnim dejanjem sezone v Kvitfjellu, kjer se bo udeležila tako superveleslaloma kot smuka, razgovorila v intervjuju za STA, v katerem je med drugim izrazila željo, da bi kariero sklenila z uvrstitvijo na zmagovalni oder.
A naloga ne bo lahka.
"Sezona še traja, zaključne črte bom povlekla po koncu. Vsak bi si želel zmagati, vsak bi si želel biti na stopničkah, imam še dve priložnosti," je povedala in dodala: "Počutim se dobro, nazadnje v San Pellegrinu je bilo super vse skupaj. Tekme z majhnimi razlikami, rezultatsko se zame ni razpletlo najboljše, je pa bil celoten konec tedna v Val di Fassi kar dober obliž na dušo."
Vrhunec tekmovalne sezone so bile olimpijske igre v Cortini d'Ampezzo, kjer pa navkljub visokim pričakovanjem in močnim željam ni zabeležila rezultatskega presežka. "Ni bila skrivnost, da sem merila na medaljo, a sem bila 'hudo daleč' od tega. Kar je bilo, je bilo, mimo je, in gremo dalje," je komentirala razplet mednarodnega tekmovanja na njej ljubem lovišču, kjer se je v karieri šestkrat zavihtela na zmagovalni oder in tudi dvakrat zmagala.
Ilka Štuhec je v 17 sezonah dosegla 11 zmag, (sedem smukaških, tri supereleslalomske in eno v kombinaciji) 22 uvrstitev na stopničke, dva smukaška kristalna globusa in dva naslova svetovne prvakinje v smuku.
"Kaj točno se je zgodilo tisti teden oziroma deset dni na igrah v Cortini, ne vem. Vse je šlo v pravo smer, potem pa so se začele stvari 'podirati'," je podoživela neuspešno olimpijsko epizodo.
"Najprej res slabo vreme, kar je čudno za Cortino, ker je običajno res čudovito. Nato padec na treningu ... nato sem bila na tekmi pozna na startu, številka 20, najslabša možna, eno za drugim, vse se je nakopičilo. Ne vem, kaj mi je bilo, bila sem žalostna, napeta, vse skupaj. Enostavno niti slučajno nisem mogla smučati tako, kot sem si želela," je strnila občutke.
Sanj o olimpijskem odličju ni izpolnila, je pa zato spisala zgodovino slovenskega smučanja z dvema naslovoma svetovne prvakinje v smuku. "Sigurno, da bi to lahko bil eden od vrhuncev kariere, mislim pa, da je res težko reči - to je pa to ali pa, to je bil res vrhunec. Svetovno prvenstvo ..., seveda vsakič nastopaš na polno, ampak je res toliko faktorjev, stvari, ki se dogajajo, da enkrat gre, drugič ne. Ni to zdaj nekaj skrivnostnega ali pa nenavadnega," pravi Štuhec.
"Hitrost sama ne bi rekla, da se viša, je pa vse skupaj na višji ravni. Grdo rečeno te je včasih lahko enostavno lepo poneslo čez ovinke, pa je bilo povsem dobro, čisto dovolj. Zdaj pa ni več zavoja, ko bi se lahko enostavno izvlekel skozi, skoraj vsak zavoj je treba narediti po veleslalomsko. In vse skupaj se vsako leto dvigne na še višjo raven."
"Nisem imela prav veliko izbire"
Večji del kariere je bila prepuščena samostojnemu delu z individualno ekipo, v kateri je vsaj na začetku za vse skrbela njena mama Darja Črnko. Zveza ji pri tem, kot pravi, ni bila v pomoč. "Nisem imela prav veliko izbire. Kot sem že večkrat povedala, na smučarski zvezi je bilo rečeno, mi se ne gremo več ženskih hitrih disciplin, znajdi se, in smo se znašli," je začetke šampionske zgodbe povzela Štuhec.
"Niti ni bilo tako slabo. Prednost je definitivno ta, da se je delalo najboljše možno samo za mene, ni mi bilo treba sprejemati kompromisov. Vse je bilo usmerjeno vame, kar tudi pomeni, da je na tekmi tudi samo ena možnost, bremena ni bilo mogoče porazdeliti na več Slovenk. Zdaj pa je tako ali tako, da sem samo ena v hitrih disciplinah," je dodala.
Punca je imela kar nekaj smole. Poškodbe na začetku kariere, vrhunec in težja poškodba s pričetkom menjavanja ekip v katerih vidno vlogo igra mama, na koncu kariere še dovolj moči za uvrstitev med deset, res vrhunsko. Ilko poznam iz fitnesa,… ...prikaži več, kjer je na začetku imela trenerja, ki je dopuščal, da si se lahko Ilki približal, kasneje ga je zamenjala z izredno žensko, ki je iz nje izstisnila najtežje vaje, a so jo odpustili. Vedno pa sem se čudil, da lahko s takimi nežnimi nogami dirja po strminah
Ilka, vsaka čast za minule uspehe, ostalo bo zapisano za vedno. A realnost krivulje časov zadnje sezone in kaonca prejšnje jasno govori o realnosti sanj o stopničkah. Raje pojdi v zgodovino z dvignjeno glavo, tak je naravni potek stvari.