Ramon Zenhäusern (34) velja za enega najboljših švicarskih slalomistov vseh časov, a se je pred novo sezono svetovnega pokala znašel v težkem položaju, potem ko mu na švicarski zvezi niso dodelil reprezentančnega mesta.
Kljub veliki oviri 34-letnik še ni pripravljen na slovo, zato bo tudi s pomočjo očeta, ki je prevzel trenersko vlogo, poskušal spisati naslednje poglavje svoje smučarske zgodbe.
Po izključitvi iz švicarske reprezentance mu je glavni trener Tom Stauffer sicer obljubil možnost nadaljnjega udeleževanja tekem, a mu je bilo hkrati jasno povedano, da bo moral stroške poletnih priprav kriti iz lastnega žepa.
"Po tistem sem več tednov tehtal prednosti in slabosti nadaljevanja športne kariere," je priznal dobitnik slalomskega srebra na OI leta 2018 v Pjognčangu.
Pri odločitvi, da tekmovalnih smuči še ni pripravljen postaviti v kot, je bila ključna pomoč očeta Petra, ki je postal njegov trener.
"Očeta sem lahko zaposlil kot trenerja za polni delovni čas, čeprav mu ne morem ponuditi visoke plače. Brez njega bi moral ta projekt skoraj zagotovo opustiti," je priznal šestkratni zmagovalec tekem na najvišjem nivoju smučarskih tekmovanjih.
Njegov oče, ki se je upokojil lani, bo trenerske naloge opravljal za občutno nižje plačilo, kot je to sicer v navadi.
Zenhäusern odločitve za nadaljevanje kariere ni sprejel brez podlage. Konec prejšnje sezone je namreč znova pokazal, da na belih strminah še ni rekel zadnje besede. Potem ko je v svetovnem pokalu zabeležil le eno uvrstitev med najboljših 15, se je preizkusil v evropskem pikalu in nanizal nekaj dobrih uvrstitev V Baqueiri-Beret je bil četrti, čeprav je nastopil s štartno številko 46, marca pa je dobil še zadnji slalom sezone v Schladmingu.
"Takrat mi je dokončno postalo jasno, da imam še vedno velik potencial. Za nameček so mi rezultati v evropskem pokalu zagotovili solidno startno številko v svetovnem pokalu. Startal bom kmalu po prvi trideseterici," je dejal.
Švicar je pred novo sezono sprejel še eno pomembno odločitev. Po dolgih letih se je razšel z Rossignolom in presedlal na smuči znamke Völkl. Čeprav je bil zelo skeptičen do menjave v jeseni svoje kariere, so prvi znaki vzpodbudni. Novi opremljevalec mu je zagotovil tudi serviserja, o čemer je lahhko pri Rossignolu le sanjal.
Poletne priprave mu je otežilo vreme, zato je moral del treningov opraviti na Novi Zelandiji, od oktobra pa je spet vključen v trenažni proces švicarske reprezentance. V svetovnem pokalu ima zagotovljeno mesto najmanj do tekem v Madoni di Campiglio, dotlej pa mu bodo na švicarski zvezi krili tudi stroške potovanj in nastanitev.
