Svet
482 ogledov

Bo uredba voda na mlin Googla in Facebooka?

računalnik internet splet Boštjan Tacol
Na področju zasebnosti in elektronskih komunikacij se na ravni EU obeta nova zakonodaja t. i. uredba o e-zasebnosti.

Uredba bi sicer morala biti sprejeta hkrati z uredbo o GDPR, a do sprejema še ni prišlo. "Direktiva o e-zasebnosti zagotavlja varstvo temeljnih pravic in svoboščin, zlasti spoštovanje zasebnega življenja, zaupnost komunikacij in varstvo osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij. Zagotavlja tudi prosti pretok elektronskih komunikacijskih podatkov, opreme in storitev v Uniji," je zapisano v obrazložitvenem memorandumu. 

Uredba bo pomembno posegla tudi na področju spleta, e-pošte, aplikacij, mobilnih aplikacij, spletnega oglaševanja in piškotkov (angl. cookies). Uporabnikom naj bi prinesla večje varstvo zasebnosti, ponudniki storitev pa bodo morali upoštevati strožja pravila. 

Na to, da z oblikovanjem uredbe ni smiselno hiteti, opozarjajo tudi predstavniki združenj ENPA, EMMA, EPC, AIG, AMC, FEDMA, AER, EGTA, GESTE in SPIR. V zadnji verziji uredbe, ki je bila predstavljena 15. novembra, je po njihovem še vedno več ključnih elementov, ki so problematični in ki bi jih bilo treba razrešiti. Države članice so pozvali, naj zavrnejo zadnjo verzijo uredbe in jo pošljejo nazaj v usklajevanje delovni skupini.

Kaj bo s piškotki?

Ena največjih sprememb se napoveduje na področju piškotkov, saj bi uredba na novo uredila privolitev za uporabo piškotkov. Ena od možnosti je tudi, da bi se uporabi piškotkov lahko izognili že v spletnih brskalnikih ter da spletne strani ne bi več mogle pogojevati dostopa do vsebin s piškotki. Posledično bi tako lahko oglaševalski denar tekel neposredno k spletnim velikanom, kot so Google, Facebook idr., pri čemer bi evropska podjetja potegnila najkrajšo. Hkrati bi platforme, ki so na trgu že zdaj dominantne, še dodatno utrdile svojo prevlado na račun podatkov, ki jih zbirajo, ko se uporabniki prijavijo na njihove platforme. 

Ena najbolj perečih točk se nanaša tudi na določbo, da bodo z uredbo spletni mediji zakonsko obvezani svojo vsebino ponujati zastonj, brez uporabe piškotkov ali podobnih tehnologij. "Poudarjamo, da to najprej ni sorazmerno z vložkom v produkcijo vsebine, resno ogroža pluralnost medijev, raznolikost medijske krajine in javno razpravo v Evropi," opozarjajo.  
 
Kot so zapisali v pismu, ki so ga naslovili tudi na ministrico Andrejo Katič in ministra Zorana Pozniča, bi bilo treba vnovič razmisliti o nefleksibilnosti pravne podlage, pogojevanju prostega dostopa do vsebine in velikem vplivu na konkurenco na digitalnem trgu. Države članice bi, po njihovem mnenju, lahko zahtevale izbris členov 8-10 in prosile Evropsko komisijo, da vnovič oceni predlog v luči razvoj GDPR in razmisli o negativnem učinku na konkurenco.   

dezurni@zurnal24.si
 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.