Svet
6 ogledov

Bogati so pokorili revne

Globalno segrevanje Reuters
Pogajalci na podnebni konferenci v Limi so se vendarle dogvorili o zavezah za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Bogate države so tiste, ki se še razvijajo, prepričale, da morajo emisije omejiti prav vsi. Gre za ključni dogovor v okviru svetovnega pakta za boj s podnebnimi spremembami.

"Dokument je potrjen," je ob ploskanju in vzklikih utrujenih delegatov po koncu maratonske 13-dnevne konference, na kateri je sodelovala tudi Slovenija, sporočil perujski minister za okolje Manuel Pulgar Vidal.

Udeleženci konference so dogovor dosegli le nekaj ur po tistem, ko so države zavrnile predhodno verzijo sklepnega besedila. Vidal je nato nekaj pred polnočjo po krajevnem času predstavil četrti osnutek dogovora. "To besedilo ni popolno, vendar vključuje stališča vseh strani," je dejal.

Danes sprejeti dokument, ki postavlja temelje za doslej najcelovitejši dogovor o okolju, so poimenovali Klic iz Lime k podnebni akciji.

Okoljevarstveniki: Gre za nevarno šibko besedilo

V sporazumu so med drugim zapisali, da nosijo države skupno, a različno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam. Države naj bi tako predložile zaveze glede zmanjšanja izpustov do marca 2015. A to velja zgolj za tiste, "ki so to pripravljene storiti", ostale države pa bi jim sledile v najkrajšem možnem času. Vsaki državi je sicer prepuščeno, da sama določi nacionalne zaveze.

Nadalje so v besedilu tudi omilili formulacije, ki se nanašajo na posamične zaveze držav. Namesto prehodnega "bi morale" je v dokumentu zapisano, da države "lahko" sporočijo informacije, kot je referenčno leto in metodologija za izračun izpustov ter časovni okvir uresničitve zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov,.

Sprejeti dokument je že naletel na kritike pri okoljevarstvenih organizacijah, ki so ga označile za "nevarno šibko besedilo".

Ves čas v zraku spor med razvitimi in državami v razvoju

Vse od začetka je nad konferenco v Limi visel spor med razvitimi državami in tistimi v razvoju. Slednje zahtevajo, da se razviti jasno zavežejo k finančni pomoči revnim za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države najti 100 milijard dolarjev za pomoč, doslej pa so jih obljubile nekaj več kot deset.

Razvite države po drugi strani s prstom kažejo na nekatere večje države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, ki po njihovem mnenju s pretirano uporabo premoga za doseganje hitre gospodarske rasti igrajo ključno vlogo pri onesnaževanju ozračja.

Podnebna konferenca v Limi se je začela 1. decembra, končati pa bi se morala v petek, a so se pogajanja zavlekla, saj razvite države in države v razvoju niso mogle doseči dogovora o vprašanju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga zaznamuje več let trajajoč spor glede prevzemanja odgovornosti za izpuste.

Glavni cilj je bil sprejetje dokumenta, ki bo podlaga za prvi podnebni sporazum po kjotskem protokolu iz leta 1997. Sporazum, ki naj bi ga sprejeli konec prihodnjega leta v Parizu, v veljavo pa naj bi stopil do leta 2020, bo prvič časovno zavezoval vse države na svetu glede izpustov toplogrednih plinov.

Svet želi omejiti rast temperature ozračja na le dve stopinji Celzija od predindustrijskih ravni, vendar pa so znanstveniki ZN že izračunali, da se bo ozračje v 100 letih segrelo za štiri stopinje.

Komentarjev 1