Ameriški predsednik Barack Obama je po srečanju s francoskim kolegom Francoisom Hollandom dejal, da se mora G8 pri lajšanju poti Evrope iz dolžniške krize poleg ukrepov za varčevanje osredotočiti tudi na spodbujanje rasti. "S predsednikom Hollandeom se strinjava, da je to vprašanje izjemno pomembno, ne le za Evropejce, ampak tudi za svetovno gospodarstvo," je dejal Obama, katerega ponovna izvolitev na položaj predsednika ZDA bo novembra odvisna tudi od kupne moči Evrope za ameriško blago ter storitve.
V 10 letih iz revščine 50 milijonov ljudi
Uradno je glavna tema vrha G8 boj proti lakoti. Voditelji držav G8 (ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija, Japonska, Kanada, Nemčija, Italija) so se leta 2009 v italijanski L'Aquili dogovorili o 22 milijard dolarjev vredni pomoči afriškim državam pri vzpodbujanju kmetijstva. Napoved pomoči je prišla po prehrambeni krizi leta 2008, ko so skokovito porasle cene hrane. Te so se znova opazno povišale februarja lani in v lakoto pahnile 44 milijonov ljudi.
Obama je z besedami, da ni nobenega razloga, da Afrika spet ne bi postala izvoznica hrane, kot je že bila pred pol stoletja, sprožil pobudo Novo zavezništvo za varnost hrane in prehrano, ki ima ambiciozen cilj v desetih letih iz revščine potegniti 50 milijonov ljudi. K prej obljubljeni pomoči na ravni držav se je sedaj pridružilo še 45 podjetij, od tega polovica iz Afrike, ki bodo za vzpodbujanje pridelave hrane namenila 3,5 milijarde dolarjev.
Na konferenci v centru Ronalda Reagana je Obama dejal, da imajo ZDA kot najbogatejša država na svetu moralno obvezo, da vodijo boj proti lakoti in sodelujejo z drugimi za končanje revščine. Na konferenci so bili tudi voditelji nekaterih afriških držav (Etiopija, Gana, Tanzanija, Benin), ki so povabljeni tudi v Camp David na vrh G8, kjer bo prehranska varnost osrednja tema.
Cene hrane vse bolj nepredvidljive
Pritisk na zaloge hrane je vse večji, ker raste povpraševanje, vse bolj pa se pridelki uporabljajo tudi za biogoriva. Cene rastejo oziroma so vse bolj nepredvidljive in državam, ki so odvisne od uvoza hrane, grozijo nemiri. Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je kot glavni vzrok arabske pomladi navedel visoke cene hrane. ZN ocenjujejo, da bo potrebno do leta 2050, ko bo svet bogatejši za še dve milijardi ljudi, proizvodnjo hrane povečati za 70 odstotkov.
Brez konca krize ne bo pomoči Afriki
Vendar pa pomoči Afriki ne bo, če se ne ustavi kriza v območju evra, kar bo neuradna glavna tema vrha G8. Obama in Hollande se ne strinjata glede Afganistana, kjer francoski predsednik napoveduje umik bojnih enot že letos, namesto do konca leta 2014, kot predvideva načrt zveze Nato. Hollandu bodo kolegi pridigali v nedeljo in ponedeljek na vrhu zveze Nato v Chicagu.
Obama in Hollande sicer ustvarjata skupno fronto proti varčevalnim ukrepom, ki jim je predana Nemčija. Opozarjata, da je potrebno misliti tudi na rast. Če bo Evropa le varčevala in ne bo uvažala iz ZDA, bodo Obamove možnosti za ponovno izvolitev novembra manjše, ker je gospodarstvo glavna tema letošnje predvolilne kampanje. Hollanda gosti tudi državna sekretarka Hillary Clinton, zvečer pa z Obamo in ostalimi voditelji G8 potuje v Camp David na vrhunsko srečanje.
