Kubanski voditelj Fidel Castro je povedal, da se ne namerava vrniti na predsedniški stolček. "Ne bom se potegoval in ne bom sprejel – ponavljam, ne bom se potegoval niti sprejel položaja predsednika državnega sveta in vrhovnega poveljnika," je v sporočilu, objavljenem v spletni izdaji uradnega glasila Granma, zapisal 81-letni kubanski voditelj, ki je bil na čelu države več kot 50 let. Med drugim omenja svoje težave z zdravjem, kjer piše, da želi, čeprav se počuti mentalno zdravega, državo pripraviti, da bo lahko bíla bitke tudi brez njega, saj ne želi opravljati funkcije, ki bi jo fizično težko opravljal. Dejal je, da bo še vedno dejaven. Pisal naj bi članke pod rubriko Razmišljanja tovariša Fidela. Novica je veliko presenečenja glede na njegove izjave, da ne bo nikoli odstopil s položaja.
Odzivi po svetu
Po novici je Evropska unija sporočila, da je pripravljena obnoviti stike, ki so
bili zamrznjeni pod Castrom zaradi sprejema 75 kubanskih disidentov v Bruslju leta 2003. Ameriški
predsednik
George Bush je dejal, da upa, da bo Castrova upokojitev pripomogla k uveljavljanju
demokracije na Kubi.
Iskanje novega vodje
Narodna skupščina bo v nedeljo izbrala novega državnega vodjo, ki ga bo v skladu s
kubansko ustavo iz svojih vrst izvolil 31-članski državni svet. Vodja je obenem tudi predsednik
države in vlade ter sveta. Predvideva se, da bo izbran njegov mlajši brat
Raul Castro, ki je oblast začasno prevzel od julija 2006. Od takrat se Fidel
Castro zaradi bolezni ni več pojavljal v javnosti, je pa kandidiral na januarskih volitvah v
narodno skupščino. Z nastopom na volitvah je sprožil ugibanja o možni vrnitvi na oblast, a je že
takrat dejal, da se oblasti ne bo oklepal za vsako ceno.
Kdo je dolgoletni kubanski vodja?
|
Ne poslavljam se, želim se boriti kot vojak idej, je povedal dolgoletni voditelj Kube. © AFP |
Castrov glavni cilj širjenja socializma je bila sicer Latinska Amerika, predvsem v luči "izganjanja imperializma" ZDA. Zaradi tovrstne politike in ker je pripeljal komunizem na prag ZDA, se je uradni Washington že vse od Castrovega prihoda na oblast trudil za njegovo strmoglavljenje. Med najbolj znanimi poskusi je spodletela invazija v Prašičjem zalivu leta 1961, še posebno pa je ostala v spominu tako imenovana kubanska raketna kriza, ko je bil svet na robu jedrskega spopada med ZDA in Sovjetsko zvezo. Spor z ZDA je imel za Kubo daljnosežne posledice. Čeprav je treba vzroke za sedanjo gospodarsko zaostalost države iskati tudi v slabih ekonomskih politikah in v razpadu Sovjetske zveze, ki je bila ena od glavnih podpornic Castrovega režima, pa je svoje dodala tudi gospodarska blokada Kube, ki so jo ZDA uvedle leta 1961.
Veliki revolucionar |
|
Castro je bil rojen leta 1926 v premožni veleposestniški družini. Prve revolucionarne korake je začel leta 1953, šest let pred prevzemom oblasti na Kubi. Brat Raul je bil drugi po hierarhiji, sledil je sloviti Ernesto Che Guevara. Njegovo vladanje je zaznamoval spor z ZDA. Castro je preživel devet ameriških predsednikov in bil večkratna tarča CIE. Njegova hčerka je disidentka v Miamiju. |
Po drugi strani pa je Castro morda največje uspehe glede izvoza revolucije zabeležil v zadnjem času. Bil naj bi eden od glavnih svetovalcev venezuelskega predsednika Huga Chaveza , ki ga je imenoval za predstavnika pravega "neokastrizma" v Latinski Ameriki in za svojega "duhovnega sina". Za njegovega privrženca naj bi veljal tudi bolivijski predsednik Evo Morales .
Čeprav Castru ni šlo vedno vse po načrtih, pa se je vendarle izkazal kot mojster preživetja. Konec so mu napovedovali že ob prihodu na oblast, a je na koncu Kubo vodil skoraj pol stoletja; preživel je vse poskuse nasilne odstranitve, dočakal deset ameriških predsednikov in razpad komunističnega sistema. Kuba kljub Castrovemu političnemu slovesu ostaja ena od petih držav, ki so še obdržale komunistični sistem (poleg Kube še Laos, Kitajska, Severna Koreja in Vietnam).
