Svet
11 ogledov

Četrtina Američanov bi se odcepila

Odcepitev EPA
Kljub temu, da so Škoti na minulem referendumu s 55 odstotki zavrnili neodvisnost in se tako odločili ostati del Združenega kraljestva, je odcepitveni referendum k razmišljanju o neodvisnosti spodbudil več regij in celo držav po svetu.

Človeška veriga Katalonija | Avtor: Reuters Reuters
Oči so že zdaj usmerjene v Katalonijo, kjer imajo odcepitvene težnje že dolgo zgodovino. Čez slaba dva meseca, 9. novembra, bo regionalna vlada organizirala tudi referendum, a ta ne bo zavezujoč. Madrid ob tem sicer zatrjuje, da je že sam referendum v nasprotju z ustavo in ga bodo posušili preprečiti s sodno prepovedjo. V Španiji se za odcepitev zavzemajo tudi v Baskiji.

Zahteve po avtonomiji se krepijo tudi v severnoitalijanski deželi Veneto, kjer federalistično nagnjena Severna liga zahteva referendum. V Rimu so idejo o referendumu že označili za protiustavno.

Četrtina za odcepitev v Združenih državah

Da odcepitvene težnje obstajajo tudi v Združenih državah Amerika, pa nakazuje zadnja raziskava Reuters/Ipsos, ki ugotavlja, da bi četrtina Američanov podprla odcepitev svoje države od federacije. Že tradicionalno so odcepitvene težnje močnejše na jugu, raziskava navaja, da bi odcepitev na jugozahodu podprlo 34,1 odstotek ljudi. Najmanj pa je ideja osamosvojitve popularna v Novi Anglija – podpira jo le 17,4 odstotke prebivalcev. 

Večkrat poskusili v Kurdistanu in Quebecu

Kar dvakrat so referendum za neodvisnost izvedli v kanadskem Quebecu, a so bili volivci obakrat proti. Na prvem glasovanju leta 1980 je proti neodvisnosti glasovalo 59 odstotkov ljudi, za 40 odstotkov. Na drugem referendumu leta 1995 pa je bil izid bolj izenačen proti je bilo 50 odstotkov, za odcepitev 49 odstotkov. Čeprav gibanje za neodvisnost ni povsem zamrlo, velikih teženj po odcepitvi zaenkrat ni.

Kurdistan  | Avtor: EPA EPA
Referendum na Škotskem so pozorno spremljali Kurdi, narod razdeljen med Turčijo, Sirijo, Irakom in Iranom. Kljub več poskusom ustanovitve nacionalne države, še vedno ostajajo razpeti znotraj več držav. Vodja iraških Kurdov Masoud Barzani je tako ustanovitev nacionalne države Kurdov na severu Iraka napovedoval še pred tremi meseci, a se kurdske pešmerge odtlej posvečajo boju proti pripadnikom Islamske države.  

Od neodvisnosti do terorizma

Za odcepitev se zadnjih nekaj desetletji zavzemajo tudi Ujguri, večinoma muslimansko ljudstvo, v severozahodni kitajski provinci Xinjang. Ujguri trdijo, da so Kitajci leta 1949 zasedli Turkestansko republiko, ki je bila del Sovjetske zveze. Zadnje desetletje je z njihovimi odcepitvenimi težnjami povezanih vse več terorističnih napadov na Kitajskem.   

Čečenija je neodvisnost sicer že razglasila leta 1991, a je nato sledila dolgotrajna vojna z Rusko federacijo. Leta 1998 je Čečenija uvedla šeriatsko pravo, leto zatem pa je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil novo vojno, ki se je končala s prevzemom nadzora ruskih sil nad Čečenijo leta 2000.

Odcepitev | Avtor: EPA EPA
Na referendum čakajo že dve desetletji

Na referendum o neodvisnosti že dobri dve desetletji čaka Zahodna Sahara, ki je bila del španskega kolonialnega sistema. Nato pa je z rudninami bogati del zahodne Afrike zavzel Maroko, ki je po razglasitvi premirja z osvobodilnim gibanjem leta 1991, obljubil, da bo izvedel referendum, a oblasti njegove izvedbe zaenkrat še niso dovolile.

Komentarjev 1
  • mirko 18:40 21.september 2014.

    Vse težnje nekih odcepitev izhajajo iz občutka in tudi dejanski centralistični politiki v glavnih mestih držav, kjer se praviloma krepi močna državna administracija, katera vpliva na vse državne odločitve, še najbolj pa na delitev sredstev iz proračuna. Težnje centralističnih sil ...prikaži večil so, da se čimveč finančnih sredstev iz proračuna porabi v mestu kjer ima oblast sedež. To se lepo vidi v primeru Ljubljane (včasih Beograd), danes se to dogaja tudi v Bruslju.