Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes razpravljal o razmerah v Grčiji. Odločil je, da bo ECB ohranila nujno likvidnostno pomoč (ELA) grškim bankam na sedanji ravni. V sporočilu so še zapisali, da bodo tesno sodelovali z grško centralno banko za ohranitev finančne stabilnosti.
Hkrati pa se je ECB odločila, da ne bo zvišala zgornje meje za likvidnostne injekcije grškim bankam, s katerih Grki v zadnjih dneh množično dvigujejo vloge. Mejo je v zadnjem tednu dni zviševala skoraj vsak dan, dosegla je že 89 milijard evrov.
Grške banke bodo v ponedeljek ostale zaprte, je po poročanju britanske mreže BBC dejal predstavnik banke Piraeus po današnjem izrednem sestanku sveta za stabilnost sistema v Atenah. Druge podrobnosti o vsebini sestanka zaenkrat niso znane. Po poročanju TV Slovenija bodo po neuradnih podatkih ostale banke zaprte kar cel teden.
Mislili so, da ne bo pomoči
V zadnjih dneh je bilo slišati več kritik takšnega delovanja ECB. Tako je predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann pred dnevi dejal, da ECB oziroma sistem centralnih bank območja evra ne moreta pokrivati finančnih potreb Grčije. Da je malo verjetno, da bo ECB še naprej pomagala Grčiji v okviru mehanizma nujne likvidnostne pomoči (ELA), je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP že v soboto dejal dobro obveščen vir blizu ECB. "Ni razloga, da bi dali še več denarja," je dejal vir.
Eden od dobro obveščenih virov je to potrdil tudi enemu od urednikov BBC-ja Robertu Pestonu. Danes naj bi torej sprejeli odločitev, da bo ECB prenehala s pomočjo Grčiji v okviru ELA. Današnjo odločitev ECB so sicer pri BBC označili kot eno najpomembnejših odločitev s katero se mora soočati od januarja 1999, ko so uvedli evro. Francoski premier Manuel Valls pa je danes po drugi strani napovedal, da ne verjame, da lahko ECB kar ukine življenjsko podporo Grkom.
Odločitev pripravljeni znova pretehtati
"Glede na dane okoliščine se je svet ECB odločil, da ohrani mejo zagotavljanja nujne likvidnostne pomoči (ELA) grškim bankam na ravni, določeni v petek, 26. junija," piše v sporočilu ECB. Dodali so, da so svojo odločitev pripravljeni kadar koli znova pretehtati. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je omenjena raven nujne likvidnostne pomoči 90 milijard evrov.
Predsednik ECB Mario Draghi je napovedal, da bodo tesno sodelovali z grško centralno banko, guverner grške centralne banke Janis Sturnaras pa je napovedal, da bo grška centralna banka sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev finančne stabilnosti grških državljanov v teh težkih okoliščinah. ECB je še sporočila, da natančno spremlja razmere na finančnih trgih ter morebitne vplive na monetarno politiko oziroma tveganja za cenovno stabilnost v območju evra. Svet ECB je odločen uporabiti vse instrumente, ki jih ima na voljo v okviru svojega mandata, so zapisali.
Po današnji odločitvi ECB, da grškim bankam ne bo odtegnila nujne pomoči, so se banke pred ponedeljkom po pisanju dpa izognile najhujšemu scenariju.
Najverjetneje plačilna nesposobnost
"Če ne bomo sprejeli fiskalnega pravila, nadaljevali s privatizacijo, sprejeli razvojnega in investicijsko naravnanega proračuna, in če ne bomo izvršili tistega, kar predvideva nacionalni reformni program za leti 2015 in 2016, bodo posledice lahko precejšnje," pravi Mramor. Kot je dejal, Grčija zaenkrat ostaja v evrskem območju. Pri tem je spomnil, da je bilo v igri približno približno 15 milijard evrov sredstev, ki bi Grčiji omogočale, da ostane plačilno sposobna. Ko bo v torek zapadlo večje plačilo obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada, lahko tako po pričakujemo, da Grčija tega ne bo zmogla in bo verjetno prišlo do razglasitve plačilne nesposobnosti.
Lahko pozabimo na denar
"Očitno se je grški premier Aleksis Cipras odločil za referendum, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub o tem, da Grčiji ne bo treba izpolnjevati obveznosti, ki jih je postavila EU," pravi zunanji minister Karl Erjavec in dodaja, da "verjetno lahko pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji". Erjavec je mnenja, da želi grška vlada svoj očiten neuspeh v pogajanjih z EU pokriti z referendumom in da se Grčiji bliža politična kriza, ki bo imela za posledico predčasne parlamentarne volitve ali celo izstop te države iz območja evra.
Predsednik SD Dejan Židan opozarja, da pri dogajanjih v Grčiji ne gre samo za finančno, temveč tudi za gospodarsko, socialno in politično krizo. Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi. Dodal je, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna. "Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU," ugotavlja prvak SD.
Kot pravi, je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je "iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti". Premier Miro Cerar se je dogajanja v zvezi z Grčijo v soboto dotaknil v izjavi ob robu srečanja državnikov pod Najevsko lipo v Črni na Koroškem. Napoved referenduma ga je presenetila, pri čemer je menil, da gre za nekorektno potezo grške vlade in njenega predsednika. Dodatno pa dogajanja Cerar za zdaj ne komentira.
"Razmere v Grčiji so zaskrbljujoče, saj se premier Aleksis Cipras igra z usodo grških državljanov, pa tudi ostalih prebivalcev Evrope. Pred volitvami je obljubljal nemogoče in zaradi takšnih obljub postal premier. Na žalost bodo ceno nemogočih obljub zdaj plačali ljudje," je v sporočilu zapisala vodja ZaAB Alenka Bratušek in izpostavila, kako pomembno je bilo, da je Slovenija svoje finančne težave rešila sama ter da tako lahko sama odloča o svoji prihodnosti.
Tudi v NSi ocenjujejo, da je položaj v zvezi z Grčijo resen. Zato bodo v ponedeljek predlagali sklic seje treh parlamentarnih odborov - odbora za zunanjo politiko, odbora za EU in odbora za finance in monetarno politiko, ki so spremljali odločitve vlade ves čas poteka programa pomoči Grčiji, je pojasnil poslanec NSi Jožef Horvat. Po njegovih besedah želijo vlado zavezati, da dosledno brani interes Slovenije, ki je s štirimi odstotki bruto domačega proizvoda do Grčije najbolj izpostavljena, in sicer tako, da ves denar dobimo nazaj. Horvat poudarja, da so v NSi vedno podpirali solidarnost v Evropi, tako tudi v odnosu do Grčije, vendar pa dodaja rek: "Čisti računi, dobri prijatelji."
V Združeni levici pa so medtem ponovno izrazili podporo Sirizi in solidarnost z grškim ljudstvom. Glede zadnjega kroga pogajanj v Bruslju pa so v ZL zapisali, da so mednarodni posojilodajalci od Grčije "zahtevali ostro in ponižujoče varčevanje brez obetov za socialno in gospodarsko okrevanje".
Do torka 1,6 milijarde evrov
Potem ko je grški premier Aleksis Cipras v noči na soboto nepričakovano napovedal referendum o pogojih mednarodne pomoči Grčiji, finančni ministri območja evra v soboto niso podaljšali programa pomoči Grčiji. Ta mora do torka Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) vrniti skoraj 1,6 milijarde evrov pomoči.
Čeprav je več finančnih ministrov območja evra v soboto dejalo, da odločitev o tem, da ne podaljšajo programa pomoči Grčiji, ne pomeni izstopa te države iz območja evra, je danes avstrijski finančni minister Jorg Schelling za časnik Die Presse dejal, da se to zdi skoraj neizogibno. Ob tem je pojasnil, da država ne more izstopiti iz denarne unije, temveč lahko izstopi samo iz EU, za kar mora podati prošnjo, s katero se morajo druge članice strinjati. "Šele nato lahko Grčija zapusti območje evra," je dejal.
"Grčija je sama odgovorna za propad pogajanj," je poudaril Schelling. Dodal je, da je skrajni rok za kakršen koli dogovor 30. junij. Če ga ne bo, bo po njegovih besedah verjetno kmalu sledil vrh EU, saj srednjeročno posledice ne bodo le gospodarske, temveč tudi politične. Na vprašanje o posledicah za druge države z evrom je avstrijski minister dejal, da te niti približno ne bodo tako hude kot za Grčijo. "Jasno je, da se Evropska komisija in članice ne morejo pustiti izsiljevati s strani ene države," je dodal.
Preberite še:
Grki izglasovali: v nedeljo na referendum
anja.scuka@zurnal24.si
Pa kje ta vedno zbere 10% pa to je res nor narod, nikoli mi ne bo jasno. Ni mi jasno kako uspe s kričanjem in mahanjem z rokami prepričati upokojence, da dela za njih, ko pa jim je vsa ta… ...prikaži več leta ravno zaradi njega vedno bolj in bolj padal standard. Uaaaaa.... Priznam, da lažje razumem janšiste, saj gre tam za religijo, pri religiji pa so možgani trajno v off poziciji, ... ampak tukaj ... ok, starost, ma jih poznam take od 80 in 90 let, ki jim možgani še vedno delujejo in se ne pustijo zavajat temu klovnu.
Ko bi vsaj enkrat ta Ejavec izkoristil čudovito priliko za bit TIHO! Na koncu moram priznati, da mi gre bolj na kozlanje od takih hlapcih in sužnjih, kot pa sužnje lastnikih, ki delajo za svojo korist.
Erjavček, nehaj mucat, kar blekneš je vse mimo. Tiho bodi in cmokaj.