Skupina več kot štiridesetih zaključuje pripravo prvih načrtov za ponovno odprtje Hormuške ožine. Operacija koalicije, ki jo vodita Francija in Združeno kraljestvo, pa se bo začela šele po koncu vojne, navaja Euronews. Države članice medtem že izražajo pripravljenost, da v misijo pošljejo vojaške ladje, osebje in podporo pri odstranjevanju morskih min.
Na videokonferenci, ki jo bosta skupaj vodila francoski predsednik Manuel Macron in britanski premier Keir Starmer, naj bi torej sodelovalo več deset držav, ki so pripravljene prispevati k obrambni misiji s ciljem ponovne vzpostavitve svobodne plovbe skozi Hormuško ožino po koncu vojne. Na konferenci bo med drugim sodeloval tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki naj bi se zavzemal za sodelovanje ZDA, medtem ko so nekatere države temu manj naklonjene.
Videokonference se bo v imenu Slovenije udeležil minister za obrambo Borut Sajovic, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Gre predvsem za koalicijo držav članic Nata, med katerimi so tudi Južna Koreja, Avstralija in Japonska. Delegacije naj bi danes predstavile okvirni načrt za ponovno vzpostavitev varne plovbe skozi strateško pomembno ožino. Misija naj bi vključevala vojaške ladje, spremstvo trgovskih plovil, oborožene sile, obveščevalno podporo, operacije odstranjevanja min ter radarske zmogljivosti. Kot navaja Euronews, so nekatere evropske države v regijo že napotile svoje ladje.
Evropsko gospodarstvo prizadeto
Zaradi nadaljnje, zdaj že večtedenska blokada ožine – sprva s strani Irana, nato pa zaradi ameriških varnostnih ukrepov – se lahko zgodi še več gospodarskih pretresov, če prizadevanja za trajno premirje ne bodo uspešna. Posredni pogovori o podaljšanju trenutnega premirja se nadaljujejo, pri čemer obstaja nekaj optimizma, da bi ga lahko podaljšali tudi po 22. aprilu, ko se izteče.
Ameriška administracija je previdno optimistična. “Počutimo se dobro glede možnosti za dogovor,” je v sredo v Washingtonu dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.
Trump postavil ultimat
Države članice Nata so sprva vztrajale, da konflikt ni njihova neposredna odgovornost, saj predhodno niso bile vključene v pogajanja. A pritisk se je okrepil, ko je ameriški predsednik Donald Trump zaveznikom postavil ultimat, naj pripravijo načrt za ponovno vzpostavitev delovanja ožine “v nekaj dneh”.
Trump je svoje stališče jasno predstavil generalnemu sekretarju Nata Marku Rutteju med njegovim uradnim obiskom v Washingtonu prejšnji teden. Po navedbah vira iz Nata je bilo iz pogovorov razbrati, da je v Beli hiši vladalo “resno nezadovoljstvo” in da je bilo zaveznikom jasno sporočeno, da morajo ukrepati.
V spopad se ne bodo vpletali
Nizozemska je že poslala fregate in vojaško osebje kot pripravo na prihodnjo operacijo. “Cilj je, da preidemo iz faze načrtovanja v fazo razmestitve ladij v regiji, da bomo pripravljeni ukrepati, ko se konflikt umiri,” je za Euronews povedal vir iz Nata. Dodal je, da bo misija osredotočena na obrambne naloge, vključno z uporabo ladij, senzorjev, radarjev in plovil za odstranjevanje min.
Mednarodni pomorski promet ter cene nafte in plina so zaradi blokade strmo narasli. Približno 20 odstotkov svetovne nafte potuje skozi Hormuško ožino, ki povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom. Iran je medtem omogočil prevoz lastne nafte ter ohranil prehod odprt za nekatere svoje zaveznike, med njimi Kitajsko in Turčijo.
V ponedeljek je Trump uvedel ameriško blokado pomorskega prometa v in iz iranskih pristanišč, s čimer želi povečati pritisk na Teheran in njegove partnerje, da bi Iran odpravil lastno blokado ter omejil prihodke od izvoza nafte.
Mandat prihodnje misije ostaja nejasen, a malo verjetno je, da bo šlo za operacijo pod okriljem Nata. Koalicija namreč vztraja, da operacija ne sme biti povezana z državami, ki so neposredno vpletene v konflikt, med njimi ZDA in Izrael.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je na omrežju X poudaril, da bo misija “strogo obrambna” in “ločena od sprtih strani”. Nemški kancler Frederich Merz pa je v četrtek dejal, da bi lahko Nemčija sodelovala v misiji za zavarovanje ožine šele po “vsaj začasnem premirju” ter po odobritvi vlade v Berlinu in nemškega parlamenta. “Od tega smo še zelo daleč,” je povedal.
dezurni@styria-media.si
Prepozna misija. Ožino so zaprle in jo bodo tudi odprle ZDA, potem pa jo tudi odločilno nadzirale. Ker so Angleži namenoma zavrnili povabilo Američanov, so jim ti sedaj vrnili, da jih sedaj ne potrebujejo več. In tu imajo Angleži problem,… ...prikaži več izgubili so prevladujoč vpliv v tem področju, ki so ga imeli stoletje in več. Sedaj pa bi, da ga jim pomagajo vrniti. Nemogoče, saj naftno in finančno tu vladajo ZDA, ki ne bodo več delile z nikomer razen pod njim ustreznimi pogoji.
Stvari se odvijajo v pravo smer! Še malo, da bomo imeli pravo evropsko vojsko!
Spet nekateri ne veste, za kaj se gre...To je prava evropska pot naprej! Ne samo ekonomska evropska unija, ampak tudi vojaška. Le tako bomo lahko pokazali sredinec tako Trumpu kot Putinu! Zavedajte se, kako lepo je živeti v EU, ki… ...prikaži več je naša domovina. Kako srečni smo lahko, da ne živimo v Rusiji ali ZDA!