V Iranu že 12 dni potekajo protesti, ki so to noč dosegli vrhunec. Proteste je sprožilo nezadovoljstvo z visokimi cenami, gospodarsko stagnacijo in hiperinflacijo v državi.
Protesti so se 28. decembra začeli s stavko trgovcev v Teheranu, od takrat so se razširili po vsej državi in prerasli v politične proteste proti avtoritarni vladi islamske republike. Varnostne sile so se na proteste odzvale z nasiljem. Po podatkih organizacije za človekove pravice Iran Human Rights s sedežem v Oslu je bilo od izbruha protestov v spopadih z oblastmi ubitih najmanj 45 ljudi, več kot 2270 protestnikov pa so aretirali.
V sredo so ubili dva policista
Že v sredo so iz več krajev poročali o spopadih med varnostnimi silami in protestniki, v katerih sta bila ubita dva policista. Na videoposnetkih iz mesta Lordegan na jugozahodu države lahko vidimo napeto soočenje med protestniki in varnostnimi silami, v ozadju pa se je slišalo streljanje. Oboroženi posamezniki so s strelnim orožjem ubili dva policista.
BREAKING: 🚨 MOSSAD-backed rioters have murdered two Iranian police officers in the city of Lordegan (Bakhtari province), after somehow managing to get their hands on guns 🇮🇱
— ADAM (@AdameMedia) January 7, 2026
Yet it’s the Trump regime in America that’s kiIIing protestors in cold blood.
pic.twitter.com/m8qifI8XJA
Na posnetkih iz več drugih krajev je bilo videti, da varnostne sile proti množici protestnikov streljajo in uporabljajo solzivec, medtem ko so nekateri protestniki proti njim metali kamne.
Ahmadabad tonight. Never thought I’d ever see the regime’s “suppression forces” being chased out like this - literally picking up rocks and chucking them in vain as they run for their lives. #iranprotest2026 now officially #IranRevolution2022 pic.twitter.com/wBXiSMcNh3
— Omid Djalili (@omid9) January 7, 2026
Protesti so dosegli vrhunec
V noči na petek so protesti dosegli vrhunec. Okrepili so se predvsem v severovzhodnem mestu Mašhad, drugem največjem iranskem mestu.
Po pozivu sina zadnjega iranskega šaha Reze Pahlavija so se Iranci v noči na petek zbrali na ulicah in vzklikali protirežimska gesla. Na posnetkih je mogoče slišati protestnike, ki pozivajo k strmoglavljenju iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in vrnitvi Pahlavija, izgnanega sina zadnjega iranskega šaha, strmoglavljenega v islamski revoluciji leta 1979. V videoposnetkih lahko vidimo protestnike, ki so ob kresovih skandirali proti iranski vladi, ulice v prestolnici Teheran in drugod pa so bile posejane z razbitinami.
Locals report the provincial governor’s office building was set on fire in Gorgan, amid escalating protests. pic.twitter.com/MysrczLeCw
— Open Source Intel (@Osint613) January 8, 2026
Prebivalci so povedali, da so varnostne sile proti protestnikom uporabile solzivec, priče pa so prizore opisale "kot vojno". Iranski državni mediji so danes prvič prekinili molk o protestih in zatrdili, da so požige in nasilje zanetili "teroristični agenti" Združenih držav Amerike in Izraela, poroča N1.
Oblasti blokirale internet
Iranska oblast je v odziv na proteste državo odrezala od interneta in mednarodnih telefonskih povezav. Podatki internetnega podjetja Cloudflare kažejo, da se je podatkovni promet v četrtek zvečer zmanjšal za približno 90 odstotkov. Omejen dostop do internetnih povezav pa je ostal na voljo delu vladnih organov in varnostnemu aparatu. Iranske oblasti so že prej v obdobju protestov v letih 2019 in 2022 omejile dostop do interneta, da bi preprečile širjenje fotografij, videoposnetkov in informacij, povezanih s protestniki.
Trump zagrozil iranskim oblastem
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek znova zagrozil Iranu z maščevanjem, če bi Islamska republika nasilno obračunala s protestniki, ki že dva tedna množično prihajajo na ulice in protestirajo proti režimu. "Sporočil sem jim, da bomo, če bodo začeli pobijati ljudi, kar med nemiri radi počnejo, zelo ostro udarili nazaj," je Trump dejal v intervjuju za konservativnega radijskega voditelja Hugha Hewitta.
Ko je voditelj opozoril, da je bilo v protestih ubitih že več deset ljudi, je Trump odgovoril, da so nekatere smrti posledica stampeda in ne nujno delovanja varnostnih sil. "Nisem prepričan, da je za to mogoče nekoga neposredno okriviti, vendar so bili zelo jasno opozorjeni, še precej ostreje kot zdaj govorim z vami, da bodo, če bodo to počeli, za to drago plačali," je dejal predsednik Združenih držav Amerike. Trump je podobno grožnjo izrekel že prejšnji petek, ko je opozoril, da bodo Združene države Amerike "priskočile na pomoč", če bo Iran "nasilno pobijal mirne protestnike".
Ob tem je ameriški predsednik zavrnil srečanje z iranskim samooklicanim prestolonaslednikom Rezo Pahlavijem, s čimer je nakazal, da Washington ni pripravljen podpreti morebitnega naslednika oblasti v Iranu, če bi se sedanji režim zrušil. Trump je sicer v četrtek Pahlavija, sina zadnjega iranskega šaha, ki ga je strmoglavila islamska revolucija leta 1979, opisal kot "prijetnega človeka", hkrati pa poudaril, da kot predsednik ne bi bilo primerno, da se z njim sestane. Njegove izjave kažejo, da Združene države Amerike ne podpirajo Pahlavijeve ponudbe, da bi v primeru zloma obstoječega sistema prevzel vodenje političnega prehoda v Iranu.
Aragči: "Ne želimo si vojne z ZDA in Izraelom, a smo pripravljeni"
Iran si ne želi vojne z Izraelom ali Združenimi državami Amerike, vendar je pripravljen na povračilni udar, če bo znova tarča napada, je v četrtek dejal zunanji minister Abas Aragči. V Bejrutu je povedal, da je Teheran pripravljen tudi na pogajanja z Washingtonom o svojem jedrskem programu, če bodo ta temeljila na medsebojnem spoštovanju in ne na "diktatu" Združenih držav Amerike.
Abas Aragči
Minister je to dejal v času, ko se krepijo skrbi, da bi Izrael, tesen zaveznik Združenih držav Amerike, lahko znova napadel Iran. "Združene države in Izrael so svoj napad na Iran že preizkusili, vendar sta se napad in strategija izkazala za popoln neuspeh," je dejal Aragči ob začetku dvodnevnega obiska v Libanonu. "Če bosta to ponovila, bosta dosegla enake rezultate."
Upam, da se Iranci končno osvobodijo te verske oblasti, kjer umsko zaostali moški silijo ženske v nošenje rut.
Kaj zaradi cenzure STA ne sme poročati, da grožnje letijo tudi na Trumpovo administracijo. Kitajska in Rusija niso več tiho. In posledice se čutijo tudi v Ameriki.
Cucek mora ubogat židovskega gospodarja