Svet
16006 ogledov

Iranski parlament sprejel odločitev, ki bi lahko imela drastične posledice

tanker hormuška ožina Epa
Iranski parlament je odobril zaprtje Hormuške ožine. Ta poteza bi lahko ogrozila svetovno trgovino z zaprtjem ozkega prehoda med Iranom in Omanom.

Iranski parlament je po poročanju britanskega Guardiana odobril zaprtje ključne Hormuške ožine, ladijske poti. Vendar pa mora odločitev potrditi iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. Ta poteza bi lahko ogrozila svetovno trgovino z zaprtjem ozkega prehoda med Iranom in Omanom.

Odločitev o zaprtju ožine, skozi katero poteka približno 20 odstotkov svetovnega povpraševanja po nafti in plinu, še ni dokončna, vendar je po poročilu Reutersa zakonodajalec in poveljnik revolucionarne garde Esmail Kosari dejal, da je na dnevnem redu in da "bo to storjeno, kadar koli bo to potrebno". George Saravelos, vodja raziskav deviznega trga pri Deutsche Bank, je v zapisku prejšnji teden ocenil, da bi lahko najslabši možni scenarij popolne prekinitve oskrbe z iransko nafto in zaprtja Hormuške ožine povzročil dvig cen nafte nad 120 dolarjev za sod. 

Ameriška vojaška letala so ponoči napadla tri jedrske objekte v Iranu - Natanz, Isfahan ter podzemni objekt za bogatenje urana Fordo. S tem so se ZDA v vojni, ki jo je z napadom na Iran 13. junija začel Izrael, pridružile svojemu največjemu zavezniku na Bližnjem vzhodu.

Hegseth: Uničili smo iranski jedrski program

V napadih na iranske jedrske objekte, ki jih je minulo noč ukazal ameriški predsednik Donald Trump, je bil uničen iranski jedrski program, je danes na novinarski konferenci dejal ameriški obrambni minister Pete Hegseth. Ob tem je pozval iranske voditelje, naj si prizadevajo za mir, poročajo tuje tiskovne agencije.

Dodal je, da ocenjevanje škode še poteka, da pa so po prvih ocenah v natančnih napadih zadeli, kar so želeli, in da so imeli napadi želen učinek, poroča britanski BBC. Znova je izrazil prepričanje, da so uničili zmogljivosti podzemnega objekta za bogatenje urana Fordo, ki je bil glavni cilj.

Iranski mediji so pred tem poročali, da so tam uskladiščen uran še pred napadi prepeljali na varno. Priznali so škodo blizu objekta. Morebitne poškodbe je videti tudi na satelitskih posnetkih tamkajšnjega goratega območja, ki jih je pridobila agencija Reuters.

Pete Hegseth | Avtor: Epa Epa
Hegseth je ob tem zatrdil, da je predsednik odobril natančno operacijo, ki ni bila usmerjena na iransko vojsko ali iransko ljudstvo. Cilj napadov ni bila sprememba režima v Teheranu, je poudaril. Po besedah ameriškega obrambnega ministra so v napadu uničili iranske jedrske ambicije. Trump si prizadeva za mir in Iran bi moral ubrati to pot, je dodal.

Poudaril je, da je Trump "odobril natančno operacijo za nevtralizacijo groženj našim nacionalnim interesom, ki jih je predstavljal iranski jedrski program, ter kolektivno samoobrambo naših vojakov in našega zaveznika Izraela". Pojasnil je še, da je v napadu v okviru operacije Polnočno kladivo sodelovalo sedem bombnikov B-2. Gre za strateške bombnike, ki so nevidni za radarje, nosijo pa lahko konvencionalno in jedrsko orožje.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Dan Caine je po poročanju agencije Reuters pojasnil, da je v tem največjem ameriškem napadu z bombniki B-2 sodelovalo tudi več kot 125 bojnih letal in da so uporabili več kot 20 raket tipa tomahawk in 14 vodenih bomb GBU-57 za uničenje globoko zakopanih in utrjenih bunkerjev ter predorov. Dodal je, da se iranski sistem zračne obrambe ni odzval na nepričakovani nočni ameriški napad.

Hegseth je še pojasnil, da je Trump kongres o napadu na Iran obvestil takoj, "ko so letala varno odletela", kar je po njegovih besedah v skladu z zakonom o vojnih pooblastilih. Zatrdil je še, da je Washington "tesno sodeloval in se nenehno posvetovali z zavezniki v regiji".

Vance: ZDA niso v vojni z Iranom

JD Vance | Avtor: Epa Epa
Ameriški podpredsednik JD Vance je za ameriško televizijo NBC News zatrdil, da ZDA niso v vojni z Iranom. "Smo v vojni z njegovimi jedrskimi prizadevanji," je poudaril in dodal, da so ZDA prepričane, da so uničile iranski jedrski program. Vance je po poročanju britanskega BBC tudi zavrnil kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa, češ da napad presega njegova predsedniška pooblastila. Poudaril je, da to ne drži.

Ameriški podpredsednik je še napovedal, da si bodo ZDA in njihove zaveznice zdaj prizadevale za trajno odpravo iranskega jedrskega programa.

Rubio: ZDA so se pripravljene pogajati o iranski jedrski energiji

ZDA bi Iranu dovolile obratovanje jedrskih elektrarn, ne pa tudi bogatenja jedrskega goriva, je po ameriških napadih na iranske jedrske objekte dejal ameriški državni sekretar Marco Rubio, poročajo tuje tiskovne agencije. Ponudba ZDA za pogajanja o jedrski energiji je še vedno na mizi. "Pripravljeni smo se z njimi pogovoriti jutri," je dejal. "Na koncu se morajo odločiti. Odločitev je zelo preprosta: če želijo jedrske reaktorje, da bodo imeli elektriko - na svetu je veliko držav, ki to počnejo, in jim ni treba bogatiti lastnega urana -, lahko to storijo."

Rusija in Kitajska obsojata ameriške napade na Iran

Rusko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo ameriške napade na jedrske objekte v Iranu in jih označilo za neodgovorno odločitev v nasprotju z mednarodnim pravom in ustanovno listino Združenih narodov. Poudarilo je, da se mora na napade odzvati Varnostni svet ZN.

Po navedbah ruskega ministrstva so napadi tudi škodovali prizadevanjem za neširjenje jedrskega orožja. Moskva zato pričakuje jasen odziv Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Svet guvernerjev agencije se bo sicer zaradi razmer v Iranu v ponedeljek sešel na izrednem zasedanju.

V Moskvi pa bo v ponedeljek iranski zunanji minister Abas Aragči, ki se bo sešel s svojim zaveznikom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Ameriške napade na iranske jedrske objekte je danes obsodilo tudi kitajsko zunanje ministrstvo. Ocenilo je, da napadi stopnjujejo napetosti na Bližnjem vzhod in vse strani v konfliktu, zlasti Izrael, pozvalo k čim prejšnji prekinitvi ognja.

dezurni@styria-media.si